Jedro

V primeru, če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano, je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklepa o nagradi izvedencu z dne 5. 9. 2017 ter z dne 31. 1. 2018 se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom o določitvi nagrade izvedencu z dne 5. 9. 2017 je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu za medicino - psihiatrijo mag. A.A., dr. med. za izdelavo izvedenskega mnenja priznalo nagrado v znesku 759,00 EUR (I. točka izreka sklepa), ugotovilo, da sodni izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV ter odločilo o izvedbi plačila iz s strani obeh pravdnih strank založenega predujma (II. in III. točka izreka sklepa).

2. S sklepom o določitvi nagrade izvedencu z dne 31. 1. 2018 je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu za medicino - psihiatrijo mag. A.A., dr. med. za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja priznalo nagrado v znesku 96,60 EUR, za ustno podajanje izvedenskega mnenja pa nagrado v znesku 428,00 EUR, to je nagrado v skupnem znesku 524,60 EUR (I. točka izreka sklepa). Obenem je odločilo o obračunu prispevka za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, o plačilu davka v breme sodnega izvedenca od priznanega zneska nagrade ter o izvedbi plačila iz založenega predujma, tožeči in toženi stranki (ter stranskemu intervenientu) pa je, ker predujem za poplačilo stroškov izvedenca ni zadostoval, naložilo v plačilo v VIII. točki izreka določene dodatne zneske za plačilo stroškov izvedenca (II. do IX. točka izreka sklepa).

3. Zoper navedena sklepa se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP), to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni, tako da se sodnemu izvedencu ne prizna odmerjena nagrada za izvedensko mnenje.

4. V pritožbi zoper sklep (o nagradi za izvedensko mnenje) z dne 5. 9. 2017 navaja, da je sodišče izvedencu neupravičeno odmerilo stroške izvedenine, saj do plačila nagrade ni upravičen, ker je izvedensko mnenje očitno pristransko, ne temelji na nobenih dokazih, izdelani zaključki pa so izmišljeni, nepreverjeni, nenatančni ter predstavljajo vrednostno sodbo proti tožnici, kot takšno pa ne more predstavljati strokovnega vložka, na katerem bi lahko temeljila odločitev v obravnavani zadevi. Zato je tožeča stranka na izvedensko mnenje podala obsežne pripombe. Izvedenec niti količinsko ni opravil toliko dela, kot ga je priglasil, saj je dokumente uporabil selektivno oziroma jih sploh ni pregledal v celoti, ni podal odgovorov na zastavljena vprašanja, večina mnenja pa se nanaša na njegovo interpretacijo dogajanja, za katero ga ni nihče prosil. Stroške izvedenca naj nosi tisti, ki ima od njega korist, to je stranski intervenient, ki naj tožnici povrne tudi stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka nasprotuje plačilu nagrade iz predujma, ki ga je založila tožnica.

5. V pritožbi zoper sklep (o nagradi za dopolnilno mnenje in ustno podano mnenje na obravnavi) z dne 31. 1. 2018 oziroma del sklepa, v kolikor se nanaša nanjo, tožeča stranka ponavlja pritožbene navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 5. 9. 2017. Navaja, da je kljub pomanjkljivostim izvedenskega mnenje sodišče izvedenca zaprosilo za izdelavo dopolnilnega mnenja, ki pa je prav tako nepopolno in v njem izvedenec ni odgovoril na zastavljena vprašanja sodišča in tožničine pripombe, zato mu sodišče tudi ni priznalo vseh priglašenih stroškov. Ker tudi zaslišanje izvedenca na naroku za glavno obravnavo ni pripomoglo k popolnosti in pravilnosti izvedenskega mnenja, je sodišče na tožničin predlog odločilo o postavitvi novega izvedenca medicinske stroke – psihiatra. Ker so prvotno izvedensko mnenje, pa tudi pisno dopolnilno izvedensko mnenje ter na ustnem zaslišanju podano dopolnjeno mnenje izvedenca mag. A.A., dr. med. neuporabna, tožnica v celoti nasprotuje tudi nagradi, odmerjeni za dopolnilno mnenje in ustno podajanje izvedenskega mnenja. Tudi dopolnilno mnenje je nepopolno, nestrokovno in nepravilno, saj izvedenec ni pregledal niti vse dokumentacije, ki mu je bila dostavljena, niti ni pregledal dokumentacije, ki sta mu jo zagotovili tožnica in sodišče pred ustnim podajanjem izvedenskega mnenja. Izvedenec na narok pred sodiščem ni prinesel zdravstvenega kartona tožnice z utemeljitvijo, da ocenjuje, da ga ne potrebuje na zaslišanju, ni pregledal izpisa ZZZS o prevzetih zdravilih s strani tožnice, na zaslišanju pa je izpovedoval zmedeno, pomešal je bistvene datume in vztrajal pri napačnih datumih, prihajal sam s seboj v nasprotje, svoje zaključke pa utemeljeval brez osnove v listinah v spisu. V konkretnem primeru je šlo za tako očitno neskrbno in nestrokovno izdelano mnenje, da bi bilo v celoti napačno in nepravično, da bi izvedenec plačilo za svoje mnenje, ki ga v postopku ni možno uporabiti, tudi prejel. Zato tožnica predlaga, da sodišče izvedencu ne prizna nagrade, saj svojega dela - podaje strokovnega mnenja – ni opravil. Sklicuje se na stališča sodne prakse in pri tem izpostavlja sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 98/2017 z dne 24. 3. 2017. 6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ni storilo.

Dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločitev o nagradi izvedenca za izdelano izvedensko mnenje (kar je predmet prvega sklepa z dne 5. 9. 2017) ter dopolnilno izvedensko mnenje ter dopolnitev mnenja na zaslišanju na sodišču pa je tudi materialnopravno pravilna.

8. Pritožba neutemeljeno oporeka odločitvi sodišča prve stopnje o priznani nagradi sodnemu izvedencu mag. A.A., dr. med. za izdelano izvedensko mnenje, dopolnilno izvedensko mnenje in ustno podajo mnenja z utemeljitvijo, da do nagrade ni upravičen, ker naj bi bilo mnenje nestrokovno in očitno neskrbno izdelano in pomanjkljivo do te mere, da se tudi na zaslišanju pomanjkljivosti niso dale odpraviti, zaradi česar je bilo potrebno na predlog tožnice postaviti novega sodnega izvedenca psihiatra. Dejstvo je, da prvo mnenje ni bilo popolno in ga je bilo potrebno še dopolniti, zlasti glede na obsežne pripombe na izvedensko mnenje, podane s strani tožeče stranke, ki je sodnemu izvedencu očitala nestrokovnost in pristranskost (mnenje naj bi bilo v korist le stranskemu intervenientu na strani tožene stranke) in iz tega razloga predlagala tudi njegovo izločitev, vendar je bila njena zahteva zavrnjena.

9. Tožeča stranka se sklicuje na ustaljeno sodno prakso, po kateri izvedenec za vsak izdelek, ki ga izdela, četudi je v nasprotju s pravili stroke oziroma osnovnimi pravili vestnosti in poštenja, ne more prejeti nagrade, pri čemer primeroma omenja sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 98/2017 z dne 24. 3. 2017. V jedru tega objavljenega judikata je, da bi bilo izvedencu za podano izvedensko mnenje mogoče odreči plačilo, če ne bi odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno in nestrokovno izdelano mnenje. V obrazložitvi pa je med drugim navedeno, da je upravičenje izvedenca do plačila odvisno od vprašanja, ali je opravil nalogo, ki jo je določilo sodišče in ali je podano mnenje skladno s pravili znanosti in stroke ter da pritožbeno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa pravilnosti odločitve o priznanju nagrade izvedencu vsebinsko ne presoja niti izvedenskega mnenja niti pripomb nanj, ter da nestrinjanje z izvedenskim mnenjem po sodni praksi ne predstavlja razloga za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo. Podobna stališča so zavzeta tudi v drugih zadevah. V sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2819/2016, je navedeno, da je izvedencu nagrado treba priznati, če je izvedensko mnenje podano v skladu s pravili znanosti in stroke in v skladu z navodilom sodišča in da je le v primeru evidentno neskrbnega in nestrokovnega mnenja mogoče izvedencu plačilo odreči. V obrazložitvi tega sklepa pa je tudi zapisano, da nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva, stranka pa sklepa o odmeri nagrade izvedenca ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade. Če bo sodišče ugotovilo, da so pripombe strank na izvedensko mnenje utemeljene (v okviru dokazne ocene mnenja izvedenca), bo angažiralo novega izvedenca, tudi v takšnem primeru pa je izvedenec, ki je svoje mnenje strokovno argumentiral, upravičen do nagrade za opravljeno delo – do nagrade je torej upravičen tudi, če morda mnenje ne bo povzeto v dejansko podlago končne sodne odločbe. V sklepu VSL opr. št. II Cp 1988/2017 pa je med drugim navedeno, da je dokazna ocena strokovnosti izvedenskega mnenja prepuščena sodišču pri vsebinskem odločanju o glavni stvari, na odmero nagrade in stroškov izvedencev pa ne vpliva. V sklepu VSL opr. št. I Cp 2277/2017 pa je sodišče prav tako poudarilo, da nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva in da se pri presoji pravilnosti sklepa (o nagradi izvedenca) izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko. V sklepu VSL opr. št. II Cp 791/2016 pa je navedeno, da je izvedenka opravila naloženo delo in je upravičena do nagrade za opravljeno storitev ter da mora sodišče o njej odločiti neodvisno od ugotovitve o potrebnosti mnenja za končno odločbo in od bodoče dokazne ocene mnenja za odločitev o glavni stvari.

10. Pritožbeno sodišče pri presoji v celoti upošteva navedena stališča sodne prakse. Ugotavlja, da je sodni izvedenec mag. A.A., dr. med. izvedensko mnenje izdelal v skladu z navodili sodišča in odgovoril na vprašanja, ki jih je sodišče izpostavilo v sklepu o postavitvi izvedenca, nato pa podal še dopolnilno mnenje glede na pripombe tožnice, svoje mnenje pa dopolnil še ustno na zaslišanju na naroku za glavno obravnavo. Izvedenskega mnenja z dopolnitvami ni mogoče ocenjevati kot evidentno neskrbno in nestrokovno, zato so pritožbeni očitki s tem v zvezi neutemeljeni. Enako velja tudi za tožničino mnenje o izpovedi izvedenca z dne 24. 1. 2018 (da naj bi izvedenec izpovedoval zmedeno, pomešal bistvene datume, prihajal sam s seboj v nasprotje, spreminjal prejšnje izjave...), ki ga vsebina zapisnika o zaslišanju izvedenca (zvočni zapis) v sodnem spisu ne potrjuje. Tudi dejstvo, da je sodišče upoštevalo tožničin predlog in postavilo drugega izvedenca psihiatra samo po sebi ne pomeni, da je mnenje sodnega izvedenca mag. A.A. dr. med. neuporabno. V nadaljnjem postopku bosta predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje mnenji obeh sodnih izvedencev, o uporabnosti enega in drugega pa bo odločilo sodišče prve stopnje.

Glede na izpostavljena stališča sodne prakse pa je bistveno naslednje: če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano (kar v obravnavanem primeru je), je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.

11. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu utemeljeno priznalo nagrado za izvedensko mnenje, dopolnilno mnenje in ustno podajo dopolnilnega mnenja, ker je bilo delo opravljeno, dopolnilno mnenje in ustno zaslišanje izvedenca, na katerem je odgovoril na tožničine pripombe na izvedensko mnenje, pa potrebno za razjasnitev odločilnih dejstev v okviru obravnavanega individualnega delovnega spora. Skladno z določbo 1. odstavka 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za opravljeno delo. Nagrada izvedenca v izpodbijanih sklepih je odmerjena v skladu z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 in nasl.).

12. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obe pritožbi v skladu z določbo 2. odstavka 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sklepa z dne 5. 9. 2017 in z dne 31. 1. 2018 o določitvi nagrade izvedencu v izpodbijanem delu.