Jedro

Če iz pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice ni razvidna odplačnost tega posla, mora tisti, ki se na odplačnost sklicuje, to dokazati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da pravni dejanji, to je sklenitev pogodbe o zastavi nepremičnine v lasti I. d.o.o., vpisanih v vl. št. 1134 k.o. Hribi med toženo stranko M.D. in podjetjem I. d.o.o. Piran z dne 26.1.1998 ter vpis zastavne pravice v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kopru na tej osnovi pri vl. št. 1134 k.o. Hribi v korist toženca nimata pravnega učinka v odnosu do tožeče stranke v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatev tožeče stranke do podjetja I. d.o.o. Piran. Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki v 8 dneh plača 119.676,00 SIT stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. Obenem je sodišče prve stopnje s sklepom zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe.

Zoper sodbo, s katero je bilo zahtevku tožeče stranke v celoti ugodeno, se je pravočasno pritožil toženec. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje spremeni prvostopenjsko sodbo tako, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Favoriziranje nikakor in podano, s hipoteko zavarovana terjatev je nastala že 5 let pred tem in torej pred terjatvijo tožeče stranke. O tem obstajajo pogodbe, ki to jasno dokazujejo. Sodišče tudi zapisniku z dne 15.4.1997 ni moglo dati pravne narave pogodbe o pristopu k dolgu. Ker je bila pogodba o zastavi sklenjena zaradi zavarovanja toženčeve terjatve, nikakor ne more imeti narave neodplačnega pravnega posla.

Pritožba ni utemeljena.

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je šlo pri sporni pogodbi o zastavi, ki jo je toženec sklenil s tožnikovim dolžnikom - družbo I. d.o.o. Piran dne 26.1.1998, za neodplačen posel, ima oporo v izvedenih dokazih. Pogodba o zastavi je sicer načeloma lahko tako odplačen kot tudi neodplačen pravni posel, toda, če iz same pogodbe odplačnost ni razvidna (kar je podano v tem primeru), je tožena stranka, ki se na odplačnost sklicuje, tista, ki mora dokazati, da je predmetna pogodba bila odplačna. Zakaj je pogodba odplačna, pa toženec ne pove, sklicevanje na odplačen pravni posel, v katerega zavarovanje je bila pogodba o zastavi sklenjena, pa je irelevantno za presojo odplačnosti same zastavne pogodbe.

Zmotna so tudi pritožnikova izvajanja, da tožnikov dolžnik ni pristopil k dolgu s pogodbo, ki nosi naslov "zapisnik o ugotovitvah in dogovorih" z dne 15.4.1997, ker gre zgolj za zapisnik. Vsebina listine se namreč presoja glede na njeno vsebino, ne glede na naslov oziroma poimenovanje same listine.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je terjatev tožeče stranke zapadla 31.7.1997, ta ugotovitev je bistvena za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, tožnik kot upnik izpodbija tista pravna dejanja, zaradi katerih ne more doseči poplačila svoje (že zapadle) terjatve, izpodbijano dejanje - sklenitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice dne 26.1.1998 (in zatem vpis hipoteke v zemljiško knjigo dne 27.2.1998) pa je bilo storjeno kasneje, in to v zavarovanje terjatve toženca, ki zapade v plačilo v mesecu februarju 1998. Tožeča stranka, ki je 15.5.1999 dosegla izdajo sklepa o izvršbi zaradi izterjave svoje terjatve do dolžnika, je utemeljeno s tožbo izpodbijala pravno dejanje svojega dolžnika, storjenega na njeno škodo. Toženec je s tem dejanjem favoriziran, kot prviligirani upnik, saj je izposloval vpis zastavne pravice in s tem pravico do prednostnega poplačila.

Zavarovana terjatev presega vrednost dolžnikovega premoženja in torej sredstva dolžnika ne zadoščajo za poplačilo terjatve tožeče stranke.

Zato je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je bilo izpodbijano dolžnikovo pravno dejanje storjeno na škodo upnika, to je tožeče stranke, saj zaradi tega dejanja dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva pravilno ugotovilo, pritožbeni razlogi niso podani, materialne določbe (člen 280 in naslednji ter 966 Zakona o obligacijskih razmerjih) je pravilno uporabilo, ker tudi ni zagrešilo kake bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).