Jedro

Ker zakon o visokem šolstvu nima določb o postopku za prijavo na razpis in izvedbo vpisa, je treba postopati po določbah ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep univerze z dne 25.8.1995 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila pritožbo tožeče stranke, ker ni bila uvrščena na seznam sprejetih kandidatov. Tožena stranka v sklepu navaja, da je tožeča stranka sicer v roku oddala prvo prijavo za vpis, ni pa oddala potrebnih overjenih spričeval srednje šole, zato je bila izločena iz nadaljnjega postopka. Kandidati, ki so končali srednjo šolo pred 1.6.1995, so skladno s pogoji razpisa za vpis morali predložiti maturitetno spričevalo ali spričevalo o zaključnem izpitu k prvi prijavi za vpis, spričevali tretjega in četrtega letnika pa najkasneje do 10.5.1995. Tožena stranka ni ugotovila kršitev določil pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu in razpisa za vpis v študijsko leto 1995 in je pritožbo zavrnila.

V tožbi tožnica navaja, da ne poseduje dokaza o predložitvi vseh zahtevanih dokumentov z vlogo, da bi tako bila njena vloga popolna. Tožnica je za primer morebitne pomanjkljivosti svoje vloge k njej priložila, tako kot je bilo zahtevano z razpisnimi pogoji, pisemsko ovojnico z znamko in navedbo svoje telefonske številke. Tožnica trdi, da je bil kršen izbirni postopek, ker bi pristojni organ moral upoštevati 68. člen zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ter tožničino vlogo obravnavati kot nepopolno. Izbirni organ bi moral tožnici določiti rok, v katerem bi morala izpolniti določene obveznosti v skladu z razpisom. Šele, ko bi pretekel rok, katerega bi določil izbirni organ in tožnica ne bi predložila zahtevanih dokumentov, bi moral njeno vlogo v skladu s 137. členom ZUP obravnavati ter tožnico razvrstiti na seznam odklonjenih ali sprejetih kandidatk. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je tožnica pravilno izpolnila prvo prijavo za vpis in je tudi, tako kot je zahteval razpis, priložila overjeno kopijo spričevala o zaključnem izpitu, overjeni kopiji spričeval tretjega in četrtega letnika pa je priložila šele ob pritožbi, to je 10.8.1995. Zato je komisija za pritožbe pri izbirnem postopku za vpis njeno pritožbo zavrnila. Tožena stranka še navaja, da je služba za vpis ob prvi prijavi vse kandidate obveščala o pomanjkljivostih pri izpolnjevanju posameznih rubrik v prvi in drugi prijavi.

Tožba je utemeljena.

Po določbah 1., 4. in 6. odstavka 40. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/93) se vpis v študijske programe z javno veljavnostjo, ki jih izvajajo javni in koncesionirani visokošolski zavodi, opravi na podlagi javnega razpisa. Razpis za vpis obsega: - ime visokošolskega zavoda in njegov naslov, - naziv študijskega programa, - trajanje študija, - pogoje za vpis, - predvideno število prostih vpisnih mest, - postopke in roke za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa.

Postopke in roke iz zadnje alineje 4. odstavka tega člena ter način objave razpisa določi minister, pristojen za visoko šolstvo.

Na tej podlagi izdani pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS 78/94), razčlenjuje postopke in roke za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa. V 3. odstavku 17. člena pravilnik določa, da kandidati, ki so končali srednjo šolo v preteklih letih, predložijo maturitetno spričevalo ali spričevalo o zaključnem izpitu skupaj s prvo prijavo na razpis, v primeru omejitve vpisa pa skupaj z drugo prijavo na razpis tudi spričevali tretjega in četrtega letnika. Kandidati, ki niso oddali druge prijave, vpis v študijski program, naveden v njihovi prvi prijavi, pa je omejen, predložijo spričevali tretjega in četrtega letnika najkasneje do 10. maja. Po 19. členu navedenega pravilnika visokošolska prijavno - informacijska služba na podlagi števila razpisanih študijskih mest, sklepa o omejitvi vpisa, meril za izbiro kandidatov, podatkov iz prve in druge prijave za vpis ter predloženih dokazil vsakega kandidata razvrsti na prvega izmed v prijavah navedenih študijskih programov, za katerega izpolnjuje pogoje oziroma za katerega doseže zadostno število točk, in objavi sezname sprejetih in odklonjenih kandidatov. Tožena stranka je na podlagi zakona o visokem šolstvu nosilec javnih pooblastil za izvajanje visokošolskega izobraževanja in v tem svojstvu izdaja posamične upravne akte o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem. Zoper njene dokončne odločitve je po 71. členu navedenega zakona mogoče sprožiti upravni spor.

V obravnavani zadevi je tožena stranka v okviru izvajanja vpisa v študijske programe, na podlagi navedenega pravilnika izdala izpodbijani sklep, ki ga sodišče šteje za konkretni upravni akt. Po presoji sodišča je tožbeni ugovor, da je tožena stranka kršila pravila postopka, utemeljen. Tožena stranka deluje na upravnem področju, ki je urejeno s posebnim zakonom, to je zakonom o visokem šolstvu; ta zakon nima posebnih procesnih določb o ravnanju s prijavo za vpis. Zato je potrebno v tem primeru, ko posamezna vprašanja postopka s posebnim zakonom niso drugače urejena, postopati po določbah ZUP (2. in 3. člen ZUP). Ker pa se posamezna vprašanja postopka lahko za določeno upravno področje drugače uredijo le z zakonom, se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe pravilnika v zvezi s postopkovnimi določili pri obravnavanju tožničine vloge, kajti organ, ki je obravnaval tožničino vlogo, bi moral upoštevati določbe ZUP. V skladu s 1. odstavkom 68. člena ZUP bi moral, potem ko je po prejemu tožničine vloge ugotovil, da je le-ta pomanjkljiva, ker ni priloženih vseh z razpisom zahtevanih dokazil, tožnico opozoriti na odpravo teh pomanjkljivosti in ji določiti rok, v katerem mora to storiti, hkrati pa jo tudi opozoriti na posledice, če tega ne bo storila. Če pomanjkljivosti niso odpravljene in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se na podlagi 2. odstavka 68. člena ZUP šteje, da vloga ni bila vložena.

Iz predloženih spisov ni razvidno, da bi pristojna služba za vpis oziroma tožena stranka v postopku ravnala tako, da bi upoštevala navedene zakonske določbe. Tožnica trdi, da ni bila opozorjena na pomanjkljivost svoje vloge in ji ni bila dana možnost, da bi v naknadno določenem roku to pomanjkljivost odpravila in tudi ni bila opozorjena na pravne posledice te opustitve. Kljub zatrjevanju tožene stranke, da je vse kandidate obveščala o pomanjkljivostih, v obravnavanem primeru iz predloženih spisov to ne izhaja. Zgolj splošno opozarjanje na posamezne rubrike prijave pri vpisu, ob tako zapletenem vpisnem postopku, po presoji sodišča ne zadošča. Ker v upravnem postopku niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na rešitev zadeve, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Pravila ZUP in ZUS je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.