Jedro

Če komunalno podjetje odklopi vodo, ker tožeča stranka ni plačala računov za porabljeno vodo in če ima komunalno podjetje za to pooblastilo v predpisu, njegovo dejanje ni protipravno in torej ne gre za motenje posesti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Tožbeni zahtevek, ki se glasi: 1.Ugotovi se, da je tožena stranka K. motila tožečo stranko M.Č. v njeni zadnji mirni posesti pravice uporabe vode v lokalu na G. v M. s tem, da je 17.3.1993 odklopila vodo v lokalu in je to tožena stranka dolžna priznati in vzpostaviti prejšnje stanje s priklopom vode.

Toženi stranki se prepoveduje vsako nadaljnje motenje tožeče stranke pri uporabi vode.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške, v primeru plačilne zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila - vse v 8 dneh pod izvršbo, se zavrne." Tožeča stranka M.Č. je dolžna povrniti toženi stranki S. 25.483,50 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.6.1994 do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženka motila tožnico v zadnji mirni posesti pravice uporabe vode v lokalu na G. v M. s tem, da je 17.3.1993 odklopila vodo v lokalu.

Odločilo je tudi, da je tožena stranka to dolžna priznati in vzpostaviti prejšnje stanje s priklopom vode. Prepovedalo je vsako nadaljnje motenje tožeče stranke pri uporabi vode. Odločilo je, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, predlaga spremembo oz.razveljavitev sklepa ter navaja: Dokler je voda v ceveh javnega vodovoda, je voda v posesti tožene stranke. Ko je tožena stranka odklopila vodo, se nadaljnja voda ni pretakala v posest tožnice in tako tožnica ni bila v posesti vode.

Zato motenja posesti ni bilo. Odklop je bil upravičen, ker tožnica ni izpolnjevala svojih obveznosti. Na dan odklopa je obljubila, da bo plačala stroške priključitve in zamudne obresti, vendar obljube ni držala. Tudi najemnica lokala je bila obveščena o nerednem plačevanju. Zaradi tega je odpovedala vodovodni priključek. Tožena stranka je odklop izvršila na podlagi takega naročila. Tožena stranka se je podredila začasni odredbi in vodo priključila. Toženi stranki pripada pravica odklopa vode, če bodo za to pogoji.

Pritožba je utemeljena.

Pomisleki, ki jih izraža pritožba v zvezi z vprašanjem, ali je v obravnavani situaciji mogoče govoriti o motenju posesti pravice uporabe vode, bi utegnili biti utemeljeni ob upoštevanju določbe čl. 70 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Tam je namreč govor le o posesti stvari in o posesti stvarne služnosti, torej o posesti pravice, pri čemer je posest pravice izjema. Torej bi se vprašanje, ali je imela tožnica posest pravice uporabe vode, lahko postavilo. Vendar pa, če ni imela posesti pravice uporabe vode, je gotovo imela posest prostora - lokala. Tega pritožba ne zanika. Če je torej tožnici voda sicer pritekala v lokal, po ukrepu tožene pa ne več, bi motenje posesti ob ostalih pogojih bilo podano in bi torej dajatveni del zahtevka, ki je bistven in s katerim se zahteva prepoved nadaljnjega motenja, bil utemeljen. Ugovor tožene, da ni imela posesti, bi torej ne mogel vzdržati. Vendar pa so v obravnavanem primeru drugi razlogi, zaradi katerih je pritožba utemeljena. Varstvo posesti je namreč predvsem varstvo pred samovoljnim uveljavljanjem pravic. Poleg ostalih elementov, ki jih za ta primer ni treba posebej obravnavati, je treba v zvezi z motilnim dejanjem ugotoviti, ali dejanje res pomeni motenje, ali je torej dejanje samovoljno in protipravno. Posest se namreč lahko moti samo z dejanji, ki so protipravna. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da po čl. 22 (očitno je mišljen čl. 29) Odloka o javnem vodovodu v občini Domžale lahko upravljalec med drugim prekine dobavo vode, če uporabnik ne plača računa ali položnice po izteku plačilnega roka, niti v 15 dneh po izstavitvi pismenega opomina. Ugotavlja tudi, da je tožnica plačala vodarino, ne pa zamudnih obresti.

Obresti so po svojem nastanku akcesorne. Brez glavne terjatve ne morejo nastati, ko pa nastanejo, obstojijo kot samostojna terjatev.

Tožnica je vodarino plačala, ne pa zamudnih obresti. Račun torej ni bil plačan. Ko je tožena stranka odklopila vodo, njeno ravnanje ni bilo protipravno, kajti dejanje tožene stranke je bilo utemeljeno na zgoraj citiranem odloku. Dejanje torej ne pomeni motenja posesti.

Tožbeni zahtevek bi bilo zato treba zavrniti. Ker tega ni storilo sodišče prve stopnje, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in sklep spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo. Dejansko stanje na prvi stopnji je namreč pravilno ugotovljeno, le materialno pravo ni pravilno uporabljeno. (čl. 373 točka 4 ZPP - Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 381 ZPP). Glede na to na ostale pritožbene trditve ni potrebno odgovarjati.

Odločitev o stroških temelji na določilih čl. 154/1, 155/1 in 166/2 ZPP. Ker je tožeča stranka v pravdi propadla, mora toženi stranki povrniti potrebne pravdne stroške. Ti stroški so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Specifikacija je razvidna iz spisa ( list. št. 20 in 28 ). V izreku sklepa določeni znesek predstavlja stroške postopka na obeh stopnjah. Na stroške na prvi stopnji odpade 14.617,50 SIT in na pritožbene stroške 10.866,00 SIT.