Jedro

Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 117.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi možnost obročnega odplačila, kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v tretjem odstavku izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12.05.2000 za izvršitelja določilo M.H. (prvi odstavek). V drugem odstavku izreka je odločilo o prenakazilu predujma z računa sodišča na račun izvršitelja, v tretjem pa je upniku naložilo, da v 8 dneh založi še 117.445,00 SIT predujma.

Zoper tretji odstavek navedenega sklepa se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odmerilo 120.000,00 SIT predujma, kar znaša 3 opravila po tar. št. 1 pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, z razlogi, da je potrebno opraviti rubež in verjetno dve dražbi. Meni, da je tako odločanje močno obremenjujoče, poplačilo pa negotovo. Vsa opravila mora plačati v naprej, čeprav se lahko zgodi, da pri rubežu rubljivi predmeti ne bodo najdeni. Njegova sredstva bodo v takem primeru neobrestovana ležala na izvršiteljevem računu. Sodišče ima v 11. členu podlago, da lahko odredi obročno plačevanje, dopustna pa je odmera v višini 150 % tarifne št. 1, kar je 60.000,00 SIT. Zlasti pa bi bilo primerno, da bi sklep določil, da se plača 40.000,00 SIT takoj (za rubež), drugih 40.000,00 SIT v roku 20 dni pred razglasom dražbe in zadnjih 40.000,00 SIT pred razglasom druge dražbe. Sodišče pa bo moralo izdati tudi dokončen sklep o odmeri stroškov izvršitelja, kjer se bo opravil poračun. Upoštevaje, da se rubi skupno terjatev v višini 597.528,00 SIT, pri čemer so za upnika že nastali stroški taks in izvršilnega predloga, ni primerno, da se določi predujem v višini preko 1/5 (20 %) izterjevane terjatve.

Pritožba je utemeljena.

V 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) je določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Sodišče prve stopnje je upniku naložilo, da založi predujem v višini 117.445,00 SIT, vendar pa razlogov za svojo odločitev ni konkretiziralo. Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 117.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga ni moč preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Zaradi bistvene kršitve določb postopka je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep z dne 12.05.2000, na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, v izpodbijanem delu (3. odstavku izreka) razveljavilo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ob ponovni odmeri višine predujma bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi možnost, da pri prvem rubežu rubljivi predmeti ne bodo najdeni oz. da so nekatera izvršilna dejanja (ponovni rubež, ponovna dražba) odvisna od predloga upnika. Zato naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi v Pravilniku predvideno možnost obročnega odplačila (11. člen Pravilnika), kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.

ZPP člen 338, 338/2, 338/2-14. ZIZ člen 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.