Jedro

Toženčevo prizadevanje za uporabo instituta silobrana ni utemeljeno, ker ni podana sočasnost napada in obrambe. Toženec je namreč tožnika udaril (šele) takrat, ko se je slednji po nasilnem izbitju cigarete iz ust svoje partnerke (že) želel umakniti od družbe.

V konkretni zadevi dogajanja na zabavi ne gre presojati ločeno po posameznih ravnanjih pravdnih strank, saj je šlo v časovnem smislu za enotesn družbeni dogodek. Tožnik je na zabavi začel predhodni besedni prepir s tožencem, prepiral pa se je tudi s svojo partnerko. Slednje je preraslo v fizični kontakt, ko je svoji partnerki iz ust nasilno izbil cigareto, in sicer na način, ki so ga prisotni zaznali kot udarec. Z opisanim neprimernim ravnanjem je tožnik nase prevzel tveganje škodljive posledice. Tožnik sicer ni izzval toženca, vendar pa je lahko pričakoval negativen odziv kogarkoli, ki se je nahajal v družbi in je dogajanje zaznal. Ob konkurenci dveh krivdnih odgovornosti revizijsko sodišče, upoštevaje vse konkretne okoliščine primera, tožnikovo soodgovornost za nastalo škodo ocenjuje v višini 30 %. Toženčev odziv je bil namreč pretiran in ni bil sorazmeren s tožnikovim dejanjem, zato mora nositi pretežen del odgovornosti.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi z dopolnilnim sklepom spremeni tako, da se glasi: „Pritožbi obeh pravdnih strank se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.“ Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 172,20 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je tožniku prisodilo 3.528,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2003 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Presodilo je, da je tožnik soodgovoren za nastanek škode v višini 30 %.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženca zavrnilo, pritožbi tožnika pa je delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožniku poleg že prisojene odškodnine prisodilo še 1.512,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2003 dalje. Sicer je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Soglašalo je z odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je opravilo prvostopenjsko sodišče, in presodilo, da tožnik ni soodgovoren za nastanek škode. Z dopolnilnim sklepom je odločilo, da mora toženec tožniku povrniti 1.111,49 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbo pritožbenega sodišča spremeni tako, da se pritožba tožnika zavrne, pritožbi toženca pa se ugodi in se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Navaja, da je dejanje storil v silobranu, ko je z dopustno obrambo odvračal protipraven napad na drugega. Tožnikovo obnašanje je bilo neprimerno. Od začetnih nevljudnosti se je stopnjevalo do fizičnega nasilja. Toženec je bil s tožnikovim nasiljem do partnerke seznanjen in je moral odreagirati. Pritožbeno sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je navedlo, da neprimeren odnos do tretje osebe ne more biti podlaga za tožnikovo soodgovornost. Odgovor nasprotne stranke

4. Tožnik v odgovoru na revizijo navaja, da mora biti pri uporabi silobrana podana istočasnost napada in obrambe. Ker ni podlage za toženčevo vmešavanje v partnerski prepir, naj revizijsko sodišče njegovo revizijo zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Toženec v reviziji, ki je vložena iz vseh revizijskih razlogov, ne navaja, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi zagrešili nižji sodišči. Ker revizijsko sodišče na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je nekonkretizirani očitek revizije neupošteven.

8. Nižji sodišči sta ugotovili dejansko stanje, ki ga je v bistvenem mogoče povzeti v naslednjem: - škodni dogodek se je pripetil v noči iz 31. 3. na 1. 4. 2001 okoli 4. ure zjutraj na zabavi po zaključku filmskega festivala v restavraciji ...; - tožnik je nepovabljen pristopil k mizi, kjer je v zaključeni družbi med drugimi sedel tudi toženec s svojo partnerko, in se začel pogovarjati s tožencem; - v svojih izjavah je podajal negativno oceno o toženčevem nagrajenem filmu in nasploh o njegovem filmskem ustvarjanju, zato je tudi toženec tožniku izrekel nekaj negativnih izjav o njegovem igranju; - ker tožnik ni zapustil družbe, je toženec stopil do tožnikove partnerke in jo prosil, naj vinjenega toženca, ki z izjavami moti družbo, odvede stran; - tožnikova partnerka je to želela storiti, vendar je tožnik omizje medtem že zapustil; - na dan škodnega dogodka sta bila tožnik in njegova partnerka v konfliktu, kar so vsi prisotni opazili; - tožnik je bil na svojo partnerko jezen, ona pa ga je ignorirala in se mu izogibala; - za točilnim pultom je med njima prišlo do prepira, v katerem se je tožnik do nje neprimerno vedel, zato se je poskušala oddaljiti in nekomu potožiti o njegovem ravnanju; - pristopila je do toženca in njegove partnerke ter jo zaprosila za cigareto; - ob tem je dajala vtis, da je v stiski, saj je pojasnila, da je tožnik nemogoč in da bo zaradi njega znorela; - tožnik, ki je kajenje partnerke štel za provokacijo, saj ni kadilka in kadi le na zabavah, je pristopil do vseh treh in svoji partnerki izbil cigareto iz ust; - izbitje cigarete je bilo nasilno in so ga prisotni zaznali kot udarec, saj se je tožnik ob tem z roko grobo dotaknil njenega obraza; - tožnik se je nato želel umakniti od družbe; - takrat je do njega pristopil toženec in ga s pestjo desnice močno udaril v obraz; - tožnik je zaradi udarca utrpel zlom desne zgornje čeljusti, udarnino in podplutbo ob desnem očesu ter udarnino desne ličnice in desne strani obraza.

9. Po prvem odstavku 161. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) sta protipravnost ravnanja in nastale škode, s tem pa tudi uporaba splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, izključena, če poškodovalec ravna v silobranu. Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali od koga drugega istočasen protipraven napad. Toženčevo prizadevanje za uporabo instituta silobrana ni utemeljeno že zato, ker iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da ni podana sočasnost napada in obrambe. Toženec je namreč tožnika udaril (šele) takrat, ko se je slednji po nasilnem izbitju cigarete iz ust svoje partnerke (že) želel umakniti od družbe.

10. Pravna podlaga o temelju zahtevka so tako pravila o krivdni odškodninski odgovornosti (prvi odstavek 154. člena ZOR) in določba o deljeni odgovornosti (192. člen ZOR), po kateri ima (prvi odstavek 192. člena ZOR) oškodovanec pravico do sorazmerno zmanjšane odškodnine, če je tudi sam kriv, da mu je nastala škoda. Po oceni revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče ta pravila zmotno uporabilo, ko je presodilo, da toženec ni bil izzvan in da neprimeren odnos tožnika do svoje partnerke ne more biti podlaga za ugotovitev tožnikove soodgovornosti k nastali škodi.

11. Za sklep o oškodovančevi soodgovornosti zadošča že ugotovitev o neskrbnem (neprimernem) ravnanju, s katerim je oškodovanec prevzel tveganje škodljive posledice, pri čemer je zahtevana skrbnost povprečnega razumnega odraslega človeka. Treba se je vprašati, ali bi bil povprečno skrben človek v enakih okoliščinah (v katerih se je zgodil škodni dogodek) sposoben predvideti, da lahko njegovo ravnanje povzroči negativno posledico oziroma pripomore k njej, oziroma v konkretni zadevi, ali bi povprečno razumen človek, ki se nahaja v družbi, moral in mogel predvideti, da lahko z neprimernim vedenjem, ki se je stopnjevalo do nasilnega izbitja cigarete iz ust svoje partnerke, pripomore k povzročitvi škode. Pri oceni višine oškodovančeve soodgovornosti pa je pomembno, v kolikšni meri je pripomogel k nastanku škode, kako neskrben je bil in kakšna je bila verjetnost, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala škoda.

12. Dejanske okoliščine primera utemeljujejo tožnikovo soodgovornost za nastali škodni dogodek. V konkretni zadevi dogajanja na zabavi ne gre presojati ločeno po posameznih ravnanjih pravdnih strank, saj je šlo v časovnem smislu za enotesn dogodek. Tožnik se je v družbi neprimerno vedel, kar so prisotni zaznali. Na zabavi je začel predhodni besedni prepir s tožencem, prepiral pa se je tudi s svojo partnerko. Slednje je preraslo v fizični kontakt, ko je svoji partnerki iz ust nasilno izbil cigareto, in sicer na način, ki so ga prisotni zaznali kot udarec. Z opisanim neprimernim ravnanjem je tožnik nase prevzel tveganje škodljive posledice. Vsak povprečno razumen odrasel človek bi namreč lahko predvidel, da se bo družba na takšno ravnanje (najkasneje ob nasilju med partnerjema) odzvala. Tožnik sicer ni izzval konkretne osebe toženca, vendar pa je lahko pričakoval negativen odziv kogarkoli, ki se je nahajal v družbi in je dogajanje zaznal. Poudariti še velja, da tožnikovo ravnanje utemeljuje njegovo soodgovornost šele z dejanjem, ko je nasilno izbil cigareto iz ust svoje partnerke. Prav to je prispevalo k nastanku škode, ki jo je utrpel zaradi toženčevega (nasilnega) udarca s pestjo. Ob konkurenci dveh krivdnih odgovornosti revizijsko sodišče, upoštevaje vse konkretne okoliščine primera, tožnikovo soodgovornost za nastalo škodo ocenjuje v višini 30 %. Toženčev odziv je bil namreč pretiran in ni bil sorazmeren s tožnikovim dejanjem, zato mora nositi pretežen del odgovornosti.

13. Toženčeva revizija je delno utemeljena, in sicer glede tožnikove 30 % soodgovornosti za nastalo škodo. Revizijsko sodišče je zato sodbo pritožbenega sodišča ustrezno spremenilo (prvi odstavek 380. člena ZPP) in vzpostavilo sodbo prvostopenjskega sodišča. V preostalem delu revizija toženca ni utemeljena in jo je v tem delu revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

14. Ker je bila revizija deloma uspešna, je to vplivalo tudi na odločitev o pravdnih stroških, ki so odmerjeni na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Ker sta obe stranki v pritožbenem postopku propadli, krije vsaka svoje pritožbene stroške. Pravdni stranki sta v zvezi z revizijo uspeli v razmerju 30 % toženec in 70 % tožnik, zato sta v istem razmerju upravičeni do povrnitve priznanih stroškov. V zvezi z revizijo so tožencu priznani stroški za sestavo revizije v višini 600 točk, za poročilo stranki v višini 50 točk in 20 % DDV, kar znaša skupaj 358,03 EUR (upoštevaje uspeh z revizijo 107,40 EUR). Tožniku so priznani stroški za sestavo odgovora v višini 600 točk, 2 % materialni stroški, 20 % DDV in sodna taksa (63,43 EUR), kar skupaj znaša 399,43 EUR (upoštevaje uspeh z odgovorom 279,60 EUR). Ob upoštevanju uspeha v revizijskem postopku in po medsebojnem pobotanju teh stroškov mora toženec tožniku povrniti 172,20 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka te odločbe.