Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Roberta Pungerla, Maribor, na seji 26. junija 2023
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrne.
2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. I Ks 30162/2016 z dne 28. 1. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. II K 30162/2016 z dne 2. 12. 2020 se ne sprejme.
1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki je določala, da sta odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi jima pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv nični. Pobudnik zatrjuje neskladje s 14. členom Ustave, ker meni, da ta določba glede plačila za delo v sodnem postopku neutemeljeno obravnava odvetnike drugače kot izvedence, cenilce in sodnike, ki naj bi jim bilo priznano plačilo v celotnem obsegu. Navaja, da odvetniki nosijo glavnino dela in odgovornosti pred sodiščem, a samo njim država v imenu varčevanja jemlje polovico prihodka.
2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim so mu bili za opravljeno delo zagovornika po uradni dolžnosti v kazenskem postopku priznani nagrada in potrebni izdatki v višini 2.650,50 EUR. Ker je bil postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, mu je sodišče na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv priznalo nagrado za delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Pritožnik izpodbija tudi sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o zavrnitvi pritožbe.
3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).
4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto Predsednik
[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-132/17, Up-760/17 z dne 3. 9. 2020.