Jedro

Vložitev odškodninske tožbe iz razlogov, ki jih navaja tožnica, ob upoštevanju možnosti tožnice, da uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, oziroma možnosti nadaljevanja kazenskega pregona v vlogi oškodovanke kot tožilke, tudi po presoji sodišča ni razumna. Zato je bila prošnja za dodelitev BPP v tem delu utemeljeno zavrnjena. Sklep Okrožnega državnega tožilstva, na katerega se sklicuje tožnica, je bil izdan po izdaji izpodbijane odločbe, na odločitev v zadevi pa tudi po vsebini ne more imeti vpliva. Predmet odločanja je namreč prošnja tožnice za dodelitev BPP v pravdnem postopku, zaradi vložitve odškodninske tožbe, in ne na dodelitev BPP za nadaljevanje kazenskega pregona s strani tožnice v vlogi oškodovanke kot tožilke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom in odločbo je tožena stranka zavrgla novi prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 5. 10. 2012 in z dne 21. 1. 2013 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku, zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper svojega bivšega moža A.A., zoper B.B. in zoper C.C., ter kot oprostitev plačila stroškov postopka in zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP z dne 5. 10. 2012 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku, zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Č.Č., D.D. in E.E., ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

Iz obrazložitve sklepa sledi, da je o dodelitvi BPP v zadevi vložitve odškodninske tožbe zoper A.A., zoper B.B. in zoper C.C. tožena stranka v celoti pozitivno odločila z odločbo Bpp 2685/2009 z dne 30. 12. 2009. Ponovni prošnji v isti zadevi se zato na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot nedovoljeni zavržeta.

V zvezi s prošnjo za dodelitev BPP zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Č.Č., D.D. in E.E., o kateri v predhodnih postopkih še ni bilo vsebinsko odločeno, pa tožena stranka na podlagi prošnje, psihiatričnega izvedenskega mnenja o tožnici z dne 30. 8. 2012 in poziva ODT v F., Zunanjega oddelka v G., ugotavlja, da vložitev odškodninske tožbe ni razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Elementi odškodninske odgovornosti so neizkazani. Tožnica pa je zoper navedene osebe podala kazensko ovadbo zaradi različnih kaznivih dejanj in bila zaradi pomanjkljivosti ovadbe pozvana na njeno dopolnitev. V primeru uvedbe kazenskega postopka zaradi uradno pregonljivih kaznivih dejanj bo lahko tožnica kot oškodovanka vložila premoženjskopravni zahtevek, v primeru zavrženja ovadbe pa bo lahko zaprosila za dodelitev BPP za nadaljevanje kazenskega pregona v vlogi oškodovanke kot tožilke.

Tožnica vlaga pritožbo (pravilno tožbo), ker meni, da nje in njenih zadev tožena stranka „ni spoznala“ in tudi „ni spoznala“ sklepa ODT G. št. ..., ki ga skupaj z izpodbijano odločbo prilaga tožbi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis Bpp 2892/2012 in spise Bpp 2685/2009, Bpp 1589/2011 in Bpp 1646/2012, ki so povezani z zadevo. Na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Dejanskemu stanju, ki ga skladno s podatki spisa navaja tožena stranka, tožnica ne ugovarja. Tako ni spora o tem, da je bilo o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevah, na katere se nanašata prošnji, ki se po izpodbijanem sklepu zavržeta, ugodeno že z odločbo Bpp 2685/2009 z dne 30. 12. 2009. Spora tudi ni o dejanskih ugotovitvah, ki so podlaga za zavrnilni del odločitve.

Odločitev je po presoji sodišča skladna tudi z določbami ZUP in ZBPP, na katere se v obrazložitvi sklicuje tožena stranka.

Po 24. členu ZBPP, s katerim je vsebinsko utemeljen zavrnilni del odločitve, se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Vložitev odškodninske tožbe iz razlogov, ki jih navaja tožena stranka, ob upoštevanju možnosti tožnice, da uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku oziroma možnosti nadaljevanja kazenskega pregona v vlogi oškodovanje kot tožilke, tudi po presoji sodišča ni razumna.

Sklep Okrožnega državnega tožilstva št. ... z dne 26. 4. 2013, na katerega se sklicuje tožnica, je bil izdan po izdaji izpodbijane odločbe, na odločitev v zadevi pa tudi po vsebini ne more imeti vpliva. Predmet odločanja je namreč prošnja tožnice za dodelitev BPP v pravdnem postopku, zaradi vložitve odškodninske tožbe, in ne na dodelitev BPP za nadaljevanje kazenskega pregona s strani tožnice v vlogi oškodovanke kot tožilke. Na možnost vložitve slednje pa je bila v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožnica posebej opozorjena.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu kot neutemeljeno zavrnilo.