Jedro

Glede na to, da je naročilnica opremljena z žigom tožene stranke, bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kakšna je bila vloga B. v tem poslu, glede na to, da le-ta razpolaga z žigom tožene stranke. Golo zanikanje, da z njo ni ne v pogodbenem ne delovnem razmerju, ne zadošča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 120906/2012 z dne 23. 8. 2012 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka za glavnico v višini 2.915,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.857,64 EUR od 17. 8. 2012 dalje do plačila in od zneska 57,62 EUR od 22. 8. 2012 dalje do plačila, ter v celoti v 3. odstavku izreka (I. točka izreka), v preostalem delu je predhodno navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka sklepa). Nadalje je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 310,60 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku petnajstdnevnega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožbeni očitki, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna in oprta na razloge, ki nimajo podlage v trditvah tožene stranke, so nekonkretizirani, zaradi česar višje sodišče nanje ne more konkretizirano odgovoriti. Pritožbeni očitki, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, so neutemeljeni. Po prepričanju višjega sodišča izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si niso v nasprotju, in jo je mogoče preizkusiti.

7. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka tista, ki je pri tožeči stranki naročila izdelavo spornega električnega priključka. To je dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je zaradi omejenosti pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da izdelave električnega priključka ni naročila, ter da je naročilnico podpisala B. H., ki z njo ni bila v nikakršnem pogodbenem ali delovnem razmerju. Sodišče prve stopnje teh njenih trditev ni prezrlo, temveč je pojasnilo, zakaj jim ni sledilo. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je štelo, da je tožena stranka naročila izdelavo električnega priključka.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi morala tožena stranka, glede na to, da je naročilnica (priloga A3 spisa) opremljena z njenim žigom, konkretizirano pojasniti, kako je B. H. prišla do posesti njenega žiga (na kar jo je tožeča stranka izrecno opozorila v svoji drugi vlogi, vendar nanjo ni odgovorila). Gole navedbe tožene stranke, da z njo ni v nikakršnem pogodbenem ali delovnem razmerju (kar tožena stranka ponovno navaja v pritožbi), ne zadoščajo. Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo, da tožena stranka ni predložila nobenih dokazov v potrditev svojih navedb o nepravilnem oštevilčenju naročilnice, o motivih B. H. za njeno ravnanje (kot ga zatrjuje tožena stranka), niti glede njenega razmerja s sestrsko družbo tožene stranke. Glede na navedeno tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bila B. H. pooblaščena za oddajo naročila, ter da ni upoštevalo njenih navedb v zvezi s tem.

9. Okoliščina, da določena oseba razpolaga z žigom pravne osebe, sicer resda ne pomeni nujno, da je tudi pooblaščena za sklepanje poslov v imenu te pravne osebe, vendar bi morala tožena stranka - glede na to, da gre za njen žig - kljub temu pojasniti, kakšno vlogo je ta oseba imela. Tožena stranka namreč ni zatrjevala, da te osebe ne pozna (še več, navedla je celo, kakšne so njene poslovne aktivnosti - prim. red. št. 12 spisa).

10. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Prav tako tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni v ničemer doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).