Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predmet dedovanja niso denarna sredstva zap. vdove, zato sodišče v zapuščinskem postopku po pokojnem ne more (in ne sme) ugotavljati obsega sredstev zap. vdove na njenih računih na podlagi zgolj navržene trditve, da gre pri teh sredstvih za skupno premoženje zapustnika in zap. vdove.
I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklep o dedovanju in sklep sodišča prve stopnje.
II. Pritožnika krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanima sklepoma je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino po pok. J. M. sodijo denarna sredstva v višini 28.383,75 EUR in pokojninska dajatev za april 2012 v višini 1.170,25 EUR, za zakonita dediča po pokojnem razglasilo zap. vdovo S. M. in zap. sina M. M., vsakega do ½ zapuščine ter dovolilo ZPIZ izplačilo pokojnine dedičema vsakemu do ½, dedinji S. M. pa naložilo izplačilo denarnih sredstev v višini 14.191,88 EUR sodediču M. M. na njegov račun v roku osem dni. Zahtevek odvetnika I. B. za povračilo stroškov zapuščinskega postopka v višini 1.383,30 EUR je zavrnilo.
2. Zoper sklepa se pritožujeta oba dediča. Zap. sin uveljavlja vse pritožbene razloge, predvsem pa nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede sklepa o dedovanju ter napačno ugotovitev dejanskega stanja glede sklepa o stroških postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep o dedovanju v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, stroškovno odločitev pa spremeni tako, da ugodi stroškovnemu zahtevku pooblaščenca pritožitelja vključno s stroški pritožbenega postopka. Sporen je predvsem obseg zapuščine, to je obseg skupnega premoženja zapustnika in zapustnikove vdove, sodedinje S. M., pri čemer ni sporno, da je delež zakoncev na skupnem premoženju enak. Navaja, da je zapuščinsko sodišče vdovi zapustnika iz naslova skupnega premoženja zakoncev dovolilo izločitev ½ polovice denarnih sredstev na bančnem računu zapustnika, ni pa dovolilo izločanja ½ tistih denarnih sredstev, ki jih je na svojih bančnih računih imela zapustnikova vdova ob smrti zapustnika. V skupno premoženje zakoncev namreč spadajo vsa denarna sredstva obeh zakoncev, in ne samo denarna sredstva enega od zakoncev. Res pritožnik ne pozna niti števila niti stanja na bančnih računih zap. vdove, vendar je očitno, da vdova noče izdati sodišču ali sodediču, koliko denarnih sredstev je imela na svojih bančnih računih, čeprav gre za del skupnega premoženja zakoncev ter posledično del zapuščine po zapustniku. Pritožnik je sodišče v zapuščinskem postopku večkrat (tudi pisno) pozval, naj pridobi podatke o stanju bančnih računov zap. vdove, da bi lahko razdružilo celotno skupno premoženje zakoncev. Opozarja tudi, da zap. vdova nikoli ni bila zaposlena, zato so v bistvu vsa denarna sredstva, s katerimi je razpolagala ob zapustnikovi smrti, last zapustnika, ki je prejemal precejšnjo pokojnino. Da zap. vdova manipulira oziroma laže glede obsega zapuščine, izhaja že iz same smrtovnice, v kateri je zap. vdova lažno navedla, da je pokojni umrl brez premoženja. Med zapuščinskim postopkom pa se je izkazalo, da je imel zapustnik na svojem bančnem računu kar 56.767,50 EUR sredstev. Sodišče je s pasivnostjo pritožniku onemogočilo, da pride do nujnih bančnih podatkov vdove. V razlogih izpodbijanega sklepa pa tega problema sploh ne omenja. Napačna je tudi stroškovna odločitev, naj vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Sodišče pri tem ni upoštevalo določbe tretjega dostavka 174. člena ZD, saj je stroške postopka povzročila sodedinja z „očitno nepoštenim ravnanjem“. To je jasno razvidno že iz smrtovnice ter dviga zapustnikovih sredstev že naslednji dan po pokojnikovi smrti. Opozarja, da o njegovi pritožbi zoper sklep D 192/2012 z dne 14. 5. 2012 sploh še ni bilo odločeno, temveč je prvostopenjsko sodišče kar samovoljno začelo nov drug zapuščinski postopek. Zato je bila prisotnost njegovega pooblaščenca na zapuščinskih obravnavah nujna, da ne bi bil izigran.
3. Zap. vdova pa v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi in zapuščinski postopek prekine, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, da le-to zapuščinski postopek prekine. Navaja, da je sporen obseg zapuščine, kar dokazuje ravnanje sodišča in ravnanje sodediča, ki je pri Okrajnem sodišču v Trbovljah predlagal in dosegel izdajo začasne odredbe s prepovedjo razpolaganja z denarnimi sredstvi v višini 55.000,00 EUR na bančnih računih sodedinje pri banki Ž., d.d. Po izdani začasni odredbi Z 19/2012 z dne 3. 7. 2012 je sodedič pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo, s katero zahteva, da sodišče ugotovi, da sodijo v zapuščino po pokojnem denarna sredstva pri banki Ž., d.d., v višini 55.000,00 EUR in pokojnina v višini 1.170,25 EUR ter da mu je zato pritožnica dolžna izplačati znesek 27.500,00 EUR. Okrožno sodišče v Ljubljani postopek vodi pod opr. št. P 1749/2012-II. Pritožnica je kot toženka v tožbi (!?) izločala ½ sredstev kot njeno premoženje, ker je šlo za sredstva, pridobljena v času trajanja zakonske zveze, pridobljena s prodajo skupne nepremičnine v času trajanja zakonske zveze. Do ½ je sredstva kot posebno premoženje pritožnice priznalo tudi zapuščinsko sodišče, vendar pritožnica v nadaljevanju še zahteva, da se pri poplačilu dednega deleža sodediču upoštevajo tudi darila, ki jih je le-ta dobil od očeta in matere. Navaja, da je sodedič prejel 12.000,00 EUR v gotovini, ko sta starša prodajala stanovanjsko hišo v T., v letu 2008, ko pa je kupoval stanovanje v T., pa sta mu starša podarila 20.000,00 DEM, to je 10.000,00 EUR. V postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani tako zapustnikova vdova zahteva, da se darila vračunajo v zapuščino in da sama najprej iz zapuščine prejme to in toliko, kot je njen sin M. M. že prejel, preostanek razlike pa s sinom dedujeta vsak do ½, kar predstavlja znesek 3.777,00 EUR. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačna. Sodišče bi moralo zapuščinski postopek zaradi vložene tožbe prekiniti. Opozarja še, da bo morala stroške za postavitev spomenika v znesku 6.768,00 EUR iz podedovanega premoženja poravnati S. M., sodedič pa bo prihranil pri sodni taksi. Tudi zato je izpodbijani sklep napačen.
4. Na pritožbo M. M. je odgovorila sodedinja S. M., M. M. pa je podal pripombe na pritožbo S. M. S. M. pa je še odgovorila na pripombe M. M. Navedenih odgovorov in pripomb pritožbeno sodišče ni upoštevalo, upoštevajoč določbo prvega odstavka 366. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
5. Pritožbi nista utemeljeni.
K pritožbi dediča (zap. sina) M. M.:
6. V zapuščinskem postopku sodišče ugotavlja obseg premoženja zapustnika (premoženje, za katero ve, da pripada zapuščini – primerjaj prvi odstavek 221. člena ZD) in kdo so zapustnikovi dediči (primerjaj 214. člen ZD). V obravnavani zadevi ni sporno, da v zapuščino spadajo denarna sredstva, kot jih sodišče prve stopnje ugotavlja z izpodbijanim sklepom o dedovanju, sporno pa je, ali v zapuščino sodi tudi del sredstev, s katerimi je razpolagala zap. vdova ob zapustnikovi smrti. A predmet dedovanja niso denarna sredstva zap. vdove, zato sodišče v zapuščinskem postopku po pokojnem ne more (in ne sme) ugotavljati obsega sredstev zap. vdove na njenih računih (na podlagi zgolj navržene trditve, da gre pri teh sredstvih za skupno premoženje zapustnika in zap. vdove, sploh upoštevajoč da pritožnik niti ne navaja višine teh sredstev in je bil predlagan dokaz zgolj v informativne namene (da bi le-ta izvedel stanje na računih zap. vdove)) (1). Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni sledilo takšni zahtevi pritožnika in so temu nasprotne pritožbene trditve neutemeljene. Sodišče prve stopnje je zato glede obsega zapuščine utemeljeno odločilo zgolj o sredstvih zapustnika, ki niso bila sporna in za katere se je ob izdaji sklepa vedelo, da pripadajo zapuščini.
7. Neutemeljena je tudi graja stroškovne odločitve, pri čemer pritožbeno sodišče soglaša z razlogi neuporabe določbe tretjega odstavka 174. člena ZD in se v izogib ponavljanju na razloge izpodbijanega sklepa glede navedenega sklicuje. Pri tem dodaja, da je sklep sodišča prve stopnje D 192/2012 z dne 30. 4. 2012 (da se zapuščinska obravnava ne opravi) sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano in ga lahko kadarkoli prekliče, kar se je v obravnavanem primeru tudi zgodilo z izvedbo zapuščinskega postopka in izdajo izpodbijanega sklepa o dedovanju.
K pritožbi dedinje (zap. vdove) S. M.:
8. Po prvem odstavku 46. člena ZD se sicer res vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, a pritožnica v teku zapuščinskega postopka zahteve za vračunanje daril ni uveljavljala, niti v pritožbi ne zatrjuje, da bi v teku zapuščinskega postopka podala zahtevo za vračunanje (v pritožbi sama zatrjuje, da je zahtevo za vračunanje uveljavljala v teku pravdnega postopka (v tožbi !? - ob nerazumljivih trditvah, da je potrebno upoštevati darila, ki jih je dobil sodedič v dar od očeta in matere!?). Pritožničin zahtevek v pravdi v predmetni zapuščinski zadevi ni bil pravno relevanten, saj v obravnavani zadevi med sodedičema ni bilo sporno navedeno dejstvo, da bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti zapuščinski postopek in enega od dedičev napotiti na pravdo (primerjaj 210. člen ZD).
9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede „po pritožbi“ spornega obračunavanja in poračunavanja. Kdo bo in ali sploh bo postavil nagrobni spomenik (v znesku 6.768,00 EUR) ni predmet zapuščinskega postopka, kot tudi ne morebiten prihranek pri sodni praksi. Predmet zapuščinskega postopka je namreč ugotovitev obsega zapuščine in kdo so zapustnikovi dediči (kot že obrazloženo zgoraj), zato so neutemeljeni pritožbeni očitki pritožnice glede navedenega.
10. Ker je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo niti kakšne zatrjevane niti kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.
11. Ker v zapuščinskem postopku po prvem odstavku 174. člena ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, je pritožbeno sodišče odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, upoštevajoč pri tem še posebej neutemeljenost njunih pritožb (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).
(1) Sredstva na računih zap. vdove so domnevno njena, in ne zapustnikova (ali skupna).