Jedro

Sklepčnost pomeni, da iz tožbene pripovedi, to je iz tožbenih navedb, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Presoja, ali je tožba sklepčna, pomeni materialnopravno presojo, ali je tožeča stranka navedla tista pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja, da bo pravdo, če bo navedbe dokazala, tudi dobila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: „1. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki 6.288,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.10.2010 do plačila.

2. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 547,37 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.“

II.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 546,45 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zavrnilno zamudno sodbo (nepravo zamudno sodbo) zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, razviden iz navednic izreka te sodbe. Ugotovilo je, da je bila tožba pravilno vročena toženi stranki skupaj s pozivom, naj nanjo odgovori v roku 30-tih dneh od prejema tožbe in jo hkrati poučilo o posledicah, če tega ne bo storila. V obrazložitvi svoje sodbe je povzelo vsebinsko določila 318. čl. ZPP, navedbe tožeče stranke pa prepoznalo kot neodpravljivo nesklepčne. Ker pa tožena stranka v danem 30-dnevnem roku na tožbo ni odgovorila, je s svojo sodbo tožbeni zahtevek zavrnilo.

2.

Proti tej sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. V pritožbi meni, da je navedla vsa relevnatna pravna dejstva, ki zahtevajo presojo, da je tožba sklepčna. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3.

To pritožbo je sodišče skušalo vročiti v odgovor toženi stranki, vendar se je poštna pošiljka s pritožbo vrnila nevročena na sodišče z oznako, da tožena stranka nima izpostavljenega predalčnika. Zato je bilo dne 10. 04. 2010 na vratih njenega stanovanja puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, naj v roku 15 dni dvigne poštno pošiljko na pošti. Ker tega ni storila, pisnega oziroma izpostavljenega predalčnika pa tožena stranka nima, je bila poštna pošiljka vrnjena sodišču. Ker je taka vročitev skladna z določilom 4. odst. 142. čl. ZPP, ki govori o osebnem vročanju, se šteje, da je bila s pritožbo tožena stranka seznanjena, vendar nanjo ni odgovorila.

4.

Pritožba je utemeljena.

5.

Sklepčnost pomeni, da iz tožbene pripovedi, to je iz tožbenih navedb, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Presoja, ali je tožba sklepčna, pomeni materialnopravno presojo, ali je tožeča stranka navedla tista pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja, da bo pravdo, če bo navedbe dokazala, tudi dobila.

6.

Predmet tožbenega zahtevka je del sredstev, ki jih je tožeča stranka na podlagi Pogodbe o vzpodbujanja novega zaposlovanja težje zaposljivi osebi z dne 10. 08. 2004 nakazala toženi stranki z namenom, da zaposli nezaposleno osebo za nedoločen čas. Pri tem tožeča stranka, kot izhaja iz tožbenih navedb, spremlja ohranitev zaposlitve pri toženi stranki tri leta, tožena stranka pa ima možnost v primeru predčasne sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi prve osebe do izteka 36 mesecev zaposliti drugo osebo. Po pogodbenih določilih omenjene pogodbe namen pogodbe ni dosežen, če pride do prekinitve zaposlitve brezposelne osebe pred potekom treh let. V tem primeru je prejemnik, kot navaja tožeča stranka, dolžan vrniti sorazmeren del sredstev tožeči stranki. V tožbi je tožeča stranka med drugim povzela tudi posamezna določila omenjene pogodbe ter navedla, da je pri pregledu spremljanja zaposlitve brezposelne osebe ugotovila, da je prišlo do predčasne prekinitve zaposlitve brezposelne osebe pri toženi stranki, o čemer pa tožena stranka tožeče stranke ni obvestila, kar je bila tudi njena pogodbena dolžnost. „Iz zapisnika tožeče stranke z dne 15. 02. 2006 je razvidno, da se je tega dne na uradu tožeče stranke v Ptuju zglasila L. N., ki je bila dotlej zaposlena pri toženi stranki in „sporočila“, da je z delodajalcem E. d.o.o. sklenila pogodbo o zaposlitvi z dne 01. 01. 2006, saj naj bi jo tožena stranka obvestila, da ima novega delodajalca“ (predzadnji odst. II. točke tožbenih navedb).

7.

Upoštevajoč gornje navedbe tožeče stranke, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožba sklepčna, pa četudi je tožeča stranka med drugim navedla, da o prenehanju zaposlitve ni bila obveščena, zaradi česar tožena stranka ni izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbo. Te navedbe je namreč sodišče prve stopnje prepoznalo kot tiste, ki po pogodbi ne dajejo podlage za delno povračilo toženi stranki nakazanih sredstev, zaradi česar tožba ni sklepčna.

8.

Po oceni pritožbenega sodišča je upoštevajoč v navednicah povzete navedbe v 6. odstavku te obrazložitve zmotno izhodišče prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni navedla nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je prišlo do predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi zaposlitve tožene stranke svoji takratni delavki N. L. Če je tožena stranka svoji delavki L. N. izjavila, da ima (ona) novega delodajalca, ji je po prepričanju pritožbenega sodišča s tem smiselno izjavila, da starega, to je tožene stranke, nima več. Te izjave ni mogoče tolmačiti drugače že zato, ker je v tožbi navedeno, da se je dotedanja delavka tožene stranke N. L. 15. 12. 2006 zglasila na enoti tožeče stranke v Ptuju, kjer je povedala, da je z družbo E d.o.o. sklenila novo pogodbo o zaposlitvi. Po oceni pritožbenega sodišča torej utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Ker je ta pogoj eden od štirih pogojev za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP, preostali trije pogoji pa so že ugotovljeni s prvostopno sodbo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zavrnilno sodbo na podlagi določila 5. alineje 358. čl. ZPP v zvezi s 318. čl. ZPP spremenilo v zamudno sodbo. Presoja sklepčnosti navedb je, kot rečeno, materialnopravno vprašanje.

9.

Ker je pritožbeno sodišče spremenilo prvostopno sodbo, je odločilo o stroških vsega postopka (2. odst. 165. čl. ZPP). Glede na to, da je tožeča stranka na podlagi pritožbenega postopka v pravdi uspela, ji mora tožena stranka povrniti vse njene pravdne stroške in stroške pritožbenega postopka (1. odst. 354. čl. ZPP). Pravdne stroške tožeče stranke je pritožbeno sodišče odmerilo na 547,37 EUR, pri čemer 294,00 EUR odpade na plačane sodne takse, 253,37 EUR pa na nagrado za zastopanje. Nagrado je sodišče priznalo tožeči stranki na podlagi specificiranega stroškovnika, pri čemer ji je priznalo 400 točk za sestavo tožbe, 50 točk za poročilo stranki in 10 točk na račun administrativnih stroškov, to je skupno 460 točk, upoštevaje 20 % DDV pa 552 točk, kar ob vrednosti točk na dan izdaje te sodbe 0,459 EUR znaša 253,53 EUR.

10.

Pritožbene stroške pa je pritožbeno sodišče odmerilo na 546,45 EUR, pri čemer 294,00 EUR odpade na plačano sodno takso, 252,45 EUR pa na sestavo pritožbe (500 točk) in poročilo stranki (50 točk). Če priznanih pravdnih in pritožbenih stroškov tožena stranka tožeči ne bo poravnala v 15 dneh od prejema te sodbe, ji bo po preteku tega roka, to je v primeru zamude, morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.