Jedro

Sklep o prekinitvi postopka za izdajo dovoljenja za tranzit orožja ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožnikovo tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list 105/06 in 26/07 – sklep US).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjsko sodišče navaja, da tožnik v upravnem sporu izpodbija zakonitost sklepa o prekinitvi postopka v postopku za izdajo dovoljenja za tranzit orožja, ki predstavlja akt procesnega vodstva. Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank v postopku (2. člen ZUS-1) in ne gre za sklep, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (2. odstavek 5. člena ZUS-1). Ker tožnik tudi ni navedel nobenih dejstev in predložil dokazov za presojo izpodbijanega sklepa po drugem temelju, ampak je zgolj pavšalno navajal kršitev njegovih ustavnih pravic lastninsko pravne narave, izpodbijani sklep ni sklep, ki bi ga bilo možno presojati v upravnem sporu.

Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, ga po opravljeni glavni obravnavi spremeni ter samo odloči o tožbenem zahtevku in mu v celoti ugodi. Navaja, da je bilo z izdajo sklepa poseženo v njegov pravni položaj in njegovo lastninsko pravico na orožju (4. člen ZUS-1). Tožena stranka namreč zavlačuje z odločitvijo o izdaji tranzitnega dovoljenja, brez te odločitve pa ne more priti do pravnomočne odločitve v carinskem postopku, kar predstavlja tudi kršitev 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča. Po 2. odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Po 1. odstavku 2. členu ZUS-1 pa sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika.

Prvostopenjsko sodišče se pravilno sklicuje na 2. člen ZUS-1, po katerem sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (1. odstavek). Po 2. odstavku tega člena je upravni akt opredeljen kot upravna odločba in drug javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je upravni akt, ki ga je po 2. členu ZUS-1 v upravnem sporu mogoče izpodbijati, le tisti akt, s katerim se odloči o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta.

V obravnavani zadevi je Ministrstvo za notranje zadeve dne 23.4.2007 s sklepom odločilo o tožnikovi vlogi za izdajo dovoljenja za tranzit orožja, vloženi dne 18.3.2003, in postopek prekinilo do pravnomočne odločitve o zasegu ali vrnitvi predmetnega orožja pri carinskih organih. To orožje je bilo tožniku namreč najprej odvzeto dne 9.11.2001 z odločbo Carinskega urada K.. Ta odločba je bila nato v upravnem sporu odpravljena, zadeva pa je bila vrnjena prvostopenjskemu carinskemu organu v ponovno odločanje. Carinski urad K. je z odločbo z dne 3.7.2006, nato odločil, da se orožje zaseže, saj je bilo le-to nezakonito vneseno v RS. Navedena odločitev je bila potrjena z odločbo drugostopenjskega carinskega organa (z dne 30.3.2007), vendar pa ni postala pravnomočna, saj je tožnik zoper njo sprožil upravni spor.

Navedeno pomeni, kar pravilno navaja že prvostopenjsko sodišče, da tožnik v tem sporu izpodbija odločitev o prekinitvi postopka, odločanje o prekinitvi postopka pa je odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni zadevi, to je odločanje o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Zaradi tega so neutemeljene pavšalne tožnikove navedbe o poseganju v njegovo lastninsko pravico in kršitve 4. člena ZUS-1 in 13. člena EKČP, saj je z izpodbijanim sklepom tožena stranka zgolj prekinila postopek za izdajo dovoljenja do pravnomočne odločitve o zasegu predmetnega orožja v carinskem postopku in s tem ni bila kršena njegova lastninska pravica. Sklep o prekinitvi postopka zato ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep o prekinitvi postopka sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten. Prvostopenjsko sodišče je zato postopalo pravilno, ko je tožnikovo tožbo ob njenem predhodnem preizkusu na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Ker v obravnavani zadevi tudi niso podane kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče glede na navedeno na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.