Jedro

Sklep o nadaljevanju postopka je zgolj deklarativne narave. Postopek se namreč nadaljuje že po samem zakonu in sklep o nadaljevanju ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja z dne 24. 1. 2017 se delno ugodi in se sklep z dne 10. 1. 2017 glede zavrženja pritožbe v delu, ki se nanaša na sklep o nadaljevanju postopka razdružitve parcele 1, k. o. ... razveljavi.

II. Pritožba predlagatelja z dne 21. 12. 2016 zoper sklep z dne 6. 12. 2016 se zavrne in se sklep v delu, s katerim je odločeno o nadaljevanju postopka razdružitve parcele 1 k. o. ..., zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 12. 2016 nepravdni postopek glede razdružitve nepremičnine parc. št. 1 k. o. ... razdružilo in zadevo vpisalo pod novo opravilno številko ter jo nadaljevalo z novima udeležencema A. A. kot predlagateljem in B. B. 2. Zoper sklep pritožbo vlaga predlagatelj B. B., ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Opozarja na napako v pravnem pouku, saj je zoper sklep o nadaljevanju postopka možna posebna pritožba. Meni, da ni pravilno stališče sodišča, da neobstoj pravdnega postopka v zvezi s parcelo št. 1 k. o. ... predstavlja razlog za nadaljevanje postopka razdružitve glede ene parcele. Tudi na parcelah 2 in 3 sta solastnika parcel B. B. in A. A., enako kot pri parceli 1. Ločeno obravnavanje parcel zato ni potrebno. Gre za kompleksnost in povezanost solastninskih razmerij in nepremičnin, saj so vse na naslovu P. Dokler ne bodo zaključeni pravdni postopki glede solastnine, ni jasno, kakšna bo v končni fazi delitev solastnih nepremičnin. Parcialno odločanje o delitvi le ene nepremičnine ne omogoča dogovorov, kakor tudi sodne odločitve o vrednostni izravnavi. Sodišče je zato zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je dopustilo nadaljevanje postopka.

3. S sklepom z 10. 1. 2017 je sodišče zavrglo pritožbo predlagatelja zoper sklep z dne 6. 12. 2016. 4. Zoper omenjeni sklep vlaga pritožbo predlagatelj B. B. in v njej opozarja, da sklep ne vsebuje le odločitve o razdružitvi nepravdnega postopka ter vpisu v nov spis, temveč tudi o nadaljevanju prekinjenega postopka glede parcele 1 k. o. ... V tem delu je dopustna pritožba, zato je odločitev o zavrženju pritožbe zmotna.

5. Pritožba predlagatelja s 24. 1. 2017 je utemeljena, pritožba z 21. 12. 2016 zoper sklep o nadaljevanju postopka pa ni utemeljena.

6. Predlagatelj utemeljeno opozarja, da sklep sodišča s 6. 12. 2016 poleg odločitve o razdružitvi nepravdnega postopka in vpisu zadeve v zvezi z razdružitvijo nepremičnine parc. št. 1 k. o. ... v nov spis, zoper katero ni pritožbe, vsebuje tudi odločitev o nadaljevanju prekinjenega postopka glede omenjene parcele. Zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je pritožba dopustna, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi predlagatelja zoper sklep o zavrženju njegove pritožbe ugodilo in izpodbijani sklep glede zavrženja pritožbe zoper sklep o nadaljevanju razveljavilo na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Nato pa je o vloženi pritožbi odločilo, saj je bila ta že vročena nasprotnim strankam.

7. Kadar je postopek prekinjen zato, ker sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP), se ta nadaljuje, ko je pravnomočno končan postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (drugi odstavek 208. člena ZPP). Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil pravdni postopek P 1038/2016-I (prej I P 2087/2011) s sklepom s 25. 5. 2016 pravnomočno ustavljen v delu, ki se nanaša na parcelo št. 1 k. o. ... Za prekinitev postopka glede omenjene parcele zato ni več pogojev, zato je sklep o nadaljevanju, ki je zgolj deklarativne narave, pravilen. Postopek se namreč nadaljuje že po samem zakonu in sklep o nadaljevanju ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep s 6. 12. 2016 v izpodbijanem delu glede nadaljevanja postopka. Pri tem se ni opredelilo do pritožbenih navedb, ki vsebinsko grajajo razdružitev nepravdnega postopka glede delitve posameznih parcel, saj v tem delu pritožba ni dovoljena in je bila zavržena s sklepom z 10. 1. 2017. 8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.