Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je pravilna, saj pritožnica molk organa v zvezi z zahtevo za spremembo vpisa v rudarsko knjigo uveljavlja od Ministrstva za infrastrukturo in ne od Geološkega zavoda Slovenije, ki je pristojen organ za vpise v rudarsko knjigo. Poleg tega se vpisi in izbrisi v rudarskem katastru izvajajo po uradni dolžnosti za območja pridobivalnih prostorov na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje. Vpisi in izbrisi v rudarski kataster v zvezi s pridobivalnim prostorom se opravijo na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje, zato se z vpisom podatkov v rudarski kataster ne odloča o materialnopravnih pravicah koncesionarjev. To pomeni, da upravni organ na podlagi zahteve za spremembo vpisa v rudarski kataster ne more odločati o območju pridobivalnega prostora in o tem izdati upravne odločbe, kot to zahteva pritožnica.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi molka organa tožene stranke.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da določbe Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1) tožeči stranki ne dajejo materialne pravice, na podlagi katere bi lahko zahtevala vpis popravkov v rudarsko knjigo in da zakon ne določa, da se o teh vpisih izdajajo upravni akti. Ker je tožeča stranka vložila tožbo zaradi molka organa v zadevi, v kateri organ glede na zahtevo ne bi vsebinsko odločil o njeni pravici ali obveznosti, molk tožene stranke ni mogel nastopiti.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da v tej zadevi zahteva sodno varstvo v zvezi z njeno zahtevo, da se v rudarsko knjigo vriše drugačna velikost pridobivalnega prostora. Meni, da gre za upravno zadevo in bi Upravno sodišče moralo meritorno odločiti o njeni zahtevi. Predlaga, naj Vrhovno sodišče s sodbo izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka:**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je Ministrstvo za infrastrukturo dolžno odločiti in izdati pritožnici upravni akt v zvezi z njeno zahtevo o vpisu spremembe (popravkov) velikosti pridobivalnega prostora kamnoloma ... v rudarsko knjigo.

7. Na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 je upravni spor dopusten tudi, če upravni akt tožniku ni bil izdan. Pogoj za dopustnost take tožbe je, da tožnik uveljavlja izdajo upravnega akta in da mora ta akt izdati organ, od katerega tožnik to zahteva.

8. Pojem upravne zadeve opredeljuje 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek), pri čemer se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek).

9. Rudarska knjiga je sestavljena iz rudarskega katastra in rudarskega registra, ki se vodita kot javna knjiga (prvi in drugi odstavek 13. člena ZRud-1). V okviru nalog rudarske javne službe rudarsko knjigo skladno s prvim odstavkom 18. člena ZRud-1 vodi in vzdržuje Geološki zavod Slovenije. Pritožnica pa v obravnavanem primeru vpisa spremembe (popravkov) velikosti pridobivalnega prostora kamnoloma ... v rudarsko knjigo ter izdaje upravnega akta v zvezi s tem, ne zahteva od Geološkega zavoda Slovenije, temveč od Ministrstva za infrastrukturo.

10. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je odprava morebitnih napak o vpisanih dejstvih v uradnih evidencah sicer mogoča na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka, ki ga mora izvesti pristojni organ na zahtevo zainteresirane stranke.1 Vendar pritožnica ne navaja, da bi Geološki zavod Slovenije kot pristojni organ za vpise v rudarsko knjigo storil napako pri vpisu in da od njega zahteva odpravo takšne napake, ampak, da od Ministrstva za infrastrukturo zahteva, naj zagotovi vpis drugačne velikosti pridobivalnega prostora in zato glede tega izda upravni akt.2 Pritožnica torej zahteva, da Ministrstvo za infrastrukturo, ki ni pristojno za vpise v rudarsko knjigo, izda nov upravni akt, ki določa drugačno velikost območja pridobivalnega prostora kamnoloma ... in s tem zagotovi spremembo vpisa v rudarsko knjigo.

11. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe, saj pritožnica molk organa v zvezi z zahtevo za spremembo vpisa v rudarsko knjigo uveljavlja od Ministrstva za infrastrukturo in ne od Geološkega zavoda Slovenije, ki je pristojen organ za vpise v rudarsko knjigo. Ob tem pa Vrhovno sodišče še dodaja, da se v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZRud-1 vpisi in izbrisi v rudarskem katastru izvajajo po uradni dolžnosti za območja pridobivalnih prostorov na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje. Vpisi in izbrisi v rudarski kataster v zvezi s pridobivalnim prostorom se opravijo na podlagi podatkov o podeljenih koncesijah za izkoriščanje, zato se z vpisom podatkov v rudarski kataster ne odloča o materialnopravnih pravicah koncesionarjev. To pomeni, da upravni organ na podlagi zahteve za spremembo vpisa v rudarski kataster ne more odločati o območju pridobivalnega prostora in o tem izdati upravne odločbe, kot to zahteva pritožnica.

12. Na drugačno stališče ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe, da je tožena stranka s svojimi navodili povzročila vpis pridobivalnega območja v rudarsko knjigo ter da gre za dejanje javne oblasti, zaradi katerega ji je treba omogočiti sodno varstvo v upravnem sporu. Na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 sodišče sicer v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo), vendar pritožnica ni vložila tožbe po 4. členu ZUS-1. Nenazadnje ni niti navedla niti konkretizirala človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki naj bi ji jih kršila tožena stranka.

13. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso bili ugotovljeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (drugi odstavek 82. člena v zvezi s 76. členom ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

14. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. sklep Ustavnega sodišča Up-80/16 z dne 25. 10. 2016. 2 Pritožnica je v tožbi sodišču predlagala, da je tožena stranka dolžna zagotoviti, da se iz katastra pridobivalnih prostorov javno objavljene rudarske knjige za čas do razjasnitve dejanskega stanja izbriše pridobivalni prostor kamnoloma ... in o njeni zahtevi izda ustrezen upravni akt oziroma podrejeno, da se v kataster pridobivalnih prostorov javno objavljene rudarske knjige vriše pridobivalni prostor kamnoloma ..., kot je določen z dovoljenjem za izkoriščanje z dne 10. 9. 1981 in revidiranim rudarskim projektom za izkoriščanje št. 6/10-1980.