Jedro

Subrogacija na podlagi določil ZJSRS nima nobenega vpliva na vrstni red plačil, ki je določen v ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor upnika Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije (1. točka izreka sklepa) in sklenilo, da se prva prednostna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta prve prednostne razdelitve z dne 6.1.2014, ki je sestavni del tega izreka in je bil objavljen 7.1.2014 (2. točka izreka sklepa).

2. Upnik (v nadaljevanju sklad) je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikovemu ugovoru ugodi in načrt prve prednostne razdelitve spremeni tako, da se iz stečajne mase najprej do višine izplačanih sredstev poplača upnik, šele potem pa prvotni upniki do višine celotne terjatve, če bo unovčena stečajna masa to dopuščala. Podredno pa upnik predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in pritožbenemu sodišču predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožnik z izplačilom pravic po 19. členu Zakona o jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 78/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJSRS) na podlagi 2. odstavka ZJSRS (delno) vstopil v terjatve upravičencev (nekdanjih delavcev stečajnega dolžnika), in sicer do višine izplačanih sredstev. Zavrnilo je ugovor upnika, ki je nasprotoval načrtu prve prednostne razdelitve, v katerem je upravitelj predlagal poplačilo vseh prednostnih upnikov v enakem deležu in odločilo, da se prva prednostna razdelitev opravi po predlogu upravitelja.

6. Sklad v pritožbi navaja, da je kot jamstvena ustanova po Direktivi Sveta Evropske Unije št. 80/987 z dne 20.10.1980 o prilagajanju predpisov članic unije o varstvu pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca, založil sredstva za poplačilo terjatev prvotnih upnikov do stečajnega dolžnika. Zato je upravičen, da se v primeru morebitnega poplačila do višine izplačanega oziroma založenega zneska prvi poplača iz stečajne mase pred poplačilom prvotnim upnikom (delavcem) za preostanek terjatve nad izplačilom, ki jim ga je skladno z določbami ZJSRS izplačal sklad. Do prednostnega izplačila je upravičen na podlagi 1. odstavka 28. člena ZJSRS, ker je s plačilom priznanih pravic po ZJSRS vstopil v terjatve upravičencev do višine izplačanih pravic (subrogacija). Skupno je prvotnim upnikom izplačal 1.755.907,18 EUR in šele ko bo v celoti poplačan iz stečajne mase, se lahko v presežku terjatev začnejo poplačevati prvotni upniki. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo in s tem postavilo prvotne upnike v privilegiran položaj nasproti drugim prednostnim upnikom, ki niso prejeli sredstev od pritožnika, saj bodo posledično prvotni upniki dobili svojo terjatev poplačano v večjem obsegu, kot bi jo, če sklad ne bi založil sredstev za poplačilo njihovih terjatev. Ob taki situaciji sklad ob nezadostni stečajni masi nikoli ne bi realiziral subrogacijske pravice, prvotni upniki pa bi poleg sredstev prejetih od sklada za isto terjatev prejeli še sorazmeren del sredstev iz 001-81 stran 2/4 prednostne razdelitve. S tem pa je kršeno načelo enakega obravnavanja upnikov iz 46. člena ZFPPIPP.

7. Pravica do poravnave zajamčenih pravic delavcev iz sredstev posebnega jamstvenega sklada je posebna oblika varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca, v skladu s smernico EU št. 80/987, na katero se sklicuje pritožnik, ki je delavcem zagotovljena poleg prednostne pravice do poplačila, ki jo imajo po ZFPPIP. Upoštevati je treba, da je cilj ZJSRS, ki ga je zasledoval zakonodajalec, zagotoviti učinkovito ureditev varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in olajšanje položaja delavcev, z ureditvijo jamstva minimalnih pravic delavcev s strani posebej za to ustanovljene institucije, ki dopolnjuje varstvo pravic delavcev urejeno z zakonom, ki ureja postopke insolventnosti (več o tem Uvod k predlogu ZJSRS, Poročevalec DZ št. 34/1996). Insolventnost delodajalca povzroči delavcem izgubo sprotnih prejemkov, ogrozi njihovo nadaljnjo zaposlitev, posledično je ogrožen njihov edini vir preživljanja. Varovanja pravic delavcev na podlagi določil ZJSRS zato ni mogoče razlagati v smislu, da gre le za založitev sredstev s strani sklada, temveč gre za s posebnim zakonom zagotovljeno minimalno pravico delavcev, ki delavcem pripada ne glede na možnost poplačila terjatev upnikov v postopku zaradi insolventnosti.

8. ZJSRS v 28. členu določa, da terjatve upravičenca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija). S prehodom terjatve sklad vstopi v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic po tem zakonu.

9. Subrogacija pomeni, da tretja oseba nekaj izpolni namesto dolžnika. Izpolnitelj (subrogiranec) vstopi v upnikov (subrogantov) pravni položaj. Terjatev, ki je obstajala v korist subroganta preide na subrogiranca po samem zakonu z izpolnitvijo v delu, ki vrednostno ustreza subrogirančevi izpolnitvi (primerjaj 275. člen Obligacijskega zakonika).

10. V obravnavanem primeru je pritožnik nekdanjim delavcem stečajnega dolžnika izplačal le del prijavljenih terjatev. Zaradi subrogacije je terjatev posameznega delavca v tistem delu, ki vrednostno ustreza delu, v katerem jo je plačal pritožnik, prešla na pritožnika, v preostalem delu pa ne. Na primer: če je delavec prijavil terjatev 1000 EUR in je sklad delavcu na podlagi določil ZJSRS izplačal 200 EUR to pomeni, da je prišlo do personalne subrogacije za del terjatve delavca do višine 200 EUR. Za stečajnega dolžnika navedena sprememba pomeni, da ima namesto enega upnika s terjatvijo 1000 EUR, zaradi subrogacije v zvezi z navedeno terjatvijo dva upnika enakega vrstnega reda in sicer delavca, ki ima do stečajnega dolžnika terjatev v višini 800 EUR in sklad, na katerega je prešla delavčeva terjatev do stečajnega dolžnika v višini 200 EUR. Subrogacija na podlagi določil ZJSRS pa nima nobenega vpliva na vrstni red plačil, ki je določen v ZFPPIPP, kot to zmotno meni pritožnik.

11. ZFPPIPP določa, da se iz splošne razdelitvene mase prve poplačajo prednostne terjatve. Katere so prednostne terjatve je določeno v 21. členu ZFPPIPP. V primeru da razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo terjatev posameznega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi, se vse terjatve tega vrstnega reda plačajo v deležu, ki se izračuna kot razmerje med zneskom razpoložljive razdelitvene mase in skupnim zneskom vseh terjatev tega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi (3. odstavek 359. člena ZFPPIPP). Zaključek sodišča prve stopnje, da v določbah ZFPPIPP ni nobene podlage, za poplačilo pritožnika v celoti, pred drugimi prednostnimi upniki, ki imajo priznane terjatve enakega vrstnega reda, je torej materialno pravno pravilen.

12. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da bo zaradi predlaganega sorazmernega izplačila vsem prednostnim upnikom v višini 15 % tisti delavci, ki so od sklada prejeli izplačila po ZJSRS, privilegirani, saj bodo dobili plačan večji delež terjatev, kot tisti delavci, ki od sklada niso prejeli ničesar. S stališča stečajnega dolžnika bodo namreč vsi upniki obravnavani enako. Tisti delavci, ki so od sklada prejeli delno poplačilo svojih terjatev, v tem delu od stečajnega dolžnika ne bodo prejeli poplačila (prejel ga bo sklad), s preostalim delom terjatve, pa bodo pri poplačilu v prvi prednostni razdelitvi poplačani v enakem deležu kot vsi ostali upniki tega vrstnega reda,. Na ta način bo vsaka terjatev delavcev iz 1. odstavka 21. člena ZFPPIPP pri razdelitvi upoštevana in poplačan sorazmerno v enakem deležu, kar je v skladu s tretjim odstavkom 359. člena ZFPPIPP. Na ta način so upniki, ki imajo enak položaj do stečajnega dolžnika enako obravnavani (46. člen ZFPPIPP).

13. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti ( 2.odst. 350 člena ZPP v zvezi s 1.odst. 121.člena ZFPPIPP), je pritožbo upnika zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo.