Jedro

S prenosom lastninske pravice na stavbo kot z. k. telesu II se je prenesla tudi pravica uporabe zemljišča kot z. k. telesa I.

Izrek

Pritožba F. P. se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožba K. I. se zavrže.

Obrazložitev

22.9.2004 je pod Dn. št. 23836/2004 zemljiškoknjižni referent izdal sklep na podlagi 2. člena ZLNDL (Uradni list RS, št. 44/97) in 1. člena Zakona o dopolnitvah ZLNDL (Uradni list RS, št. 59/2001). Pri vl. št. 1558 k.o. B. se je opravila združitev z. k. telesa I in II v eno telo, ki obsega parcele 1227 stavbišče, stanovanjsko stavbo 109 m2 in dvorišče 370 m2 in parc. št. 1228 stavbišče z garažo 46 m2 in vrt 161 m2. Opravljena je bila vknjižba izbrisa družbene lastnine z. k. telo I do 1350/2000 in zaznamba, da se nanaša vknjižena lastninska pravica v korist F. P. do 700/2000, M. P. do 325/2000 in M. P. do 325/2000. Hkrati je odločilo o vknjižbi izbrisa pravice uporabe parc. št. 1227 in 1228, vknjiženih v korist F. P. do 302/2000. Zoper sklep je 15.10.2004 F.P. ugovarjal in kot bistveno navajal, da se delilno razmerje, ki je navedeno v sklepu, nanaša samo na stanovanjsko hišo in garažo, kar je razvidno iz kupoprodajne pogodbe med R. P. kot prodajalko in sedaj pokojno M. M. P. kot kupovalko. 650/2000 po omenjeni pogodbi se nanaša samo na stanovanjsko enoto, medtem ko je v pogodbi izrecno navedeno, da vrt in dvorišče v nobeni obliki ne moreta pripadati kupovalki.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor F. P. in potrdilo zemljiškoknjižni sklep. Navedlo je, da ne glede na to, da s kupno pogodbo vrt in dvorišče nista bila prodana, oziroma pravica uporabe ni bila prenesena, iz zemljiške knjige izhaja, da parcela 1227 obsega poleg stavbišča s stanovanjsko stavbo tudi dvorišče, parcela 1228 pa poleg stavbišča z garažo tudi vrt. Če je bila prenesena lastninska pravica na hiši, ki stoji na parceli 1227, je bila nujno prenesena tudi na dvorišču, saj imata isto parc. št. Če sta pogodbeni stranki želeli svoje razmerje urediti tako, kot izhaja iz pogodbe, bi morali delitev parcel predhodno izvesti v zemljiški knjigi.

Zoper sklep se pritožuje F. P. in navaja, da pritožbo utemeljuje z istimi razlogi, kot jih je navedel v ugovoru 15.10.2004. sklicuje se na že navedeno kupoprodajno pogodbo, s katero je točno dogovorjeno kaj je predmet prodaje. S povsem istimi razlogi se zoper sklep pritožuje tudi K. I..

Pritožba F.P. ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, pravilni pa so tudi razlogi za zavrnitev ugovora. Te razloge pritožbeno sodišče sprejema. Glede na pravila Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 niso mogoči zemljiškoknjižni vpisi na drugačen način. K razlogom izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče le dodaja, da je bilo v času sklepanja kupne pogodbe (leta 1995), zemljišče kot zemljiškoknjižno telo I družbena lastnina, pri zemljiškoknjižnem telesu II pa je bila vknjižena lastninska pravica. Prenos lastninske pravice na stavbi (z. k. telo II) brez prenosa pravice uporabe zemljišča (z. k. telo I) tedaj ni bil mogoč (primerjaj Zakon o stavbnih zemljiščih - Uradni list SRS, št. 18/84 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, zlasti 64. člen). S prenosom lastninske pravice na stavbi se je prenesla tudi pravica uporabe zemljišča. Sodišče prve stopnje kot zemljiškoknjižno sodišče je zato pravilno uporabilo 1. in 3. odstavek Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini - ZLNDL) in je torej pravilno štelo, da imajo lastniki zemljiškoknjižnega telesa II v enakem razmerju pravico uporabe na zemljiškoknjižnem telesu I, kar hkrati pomeni, da so po že citiranem zakonu postali lastniki navedenega zemljišča. Vprašanje morebitnih napak oziroma nesporazuma v zvezi s predmetom kupne pogodbe, je stvar pogodbenikov. Kolikor gre za sam zemljiškoknjižni vpis, pa to ni pomembno.

Neutemeljeno pritožbo je bilo tako treba zavrniti, potrditi sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovoliti izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

Pritožbo K. I. je bilo treba zavreči kot nedovoljeno.

K. I. ni udeleženec postopka. Iz pritožbe ni razvidno, da bi bil z vpisom prizadet njegov pravni interes (132. člen ZZK-1). Zato nima pravice do pritožbe (1. odstavek 159. člena ZZK-1). Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo po 1. točki 3. odstavka 161. člena ZZK-1.