U-I-300/00 - 11

3. 7. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Komunala Koper, d.o.o.- s.r.l., Koper, ki jo zastopa direktor Slavko Ferček, na seji dne 3. julija 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/2000 in 16/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica naj bi kot javno podjetje za komunalne dejavnosti opravljala več obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Koper. Izpodbija Uredbo o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (v nadaljevanju Uredba) v delih, ki opredeljujejo dejavnosti, ki jih opravlja, kot obrtne oziroma obrti podobne. Navaja, da je članica Združenja za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije in članica Zbornice gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije.

Po Uredbi naj bi imela dolžnost, da se včlani še v Obrtno zbornico in pridobi obrtna dovoljenja, vendar ji to povzroča znatne stroške in posega v njeno pravico do svobodne gospodarske pobude. Uredba naj bi bila v nasprotju z določbami 2., 3. in 5. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94 in nasl. - v nadaljevanju ObrZ). Iz 5. člena ObrZ naj bi izhajali dve značilnosti obrtnih oziroma obrti podobnih dejavnosti, to sta: proizvodnja ali storitve na podlagi individualnih naročil oziroma proizvodnja v manjših serijah in uporaba za to primernih delovnih sredstev, ki nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatizacije. V nasprotju s tem naj bi bile po Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 - v nadaljevanju ZGJS) javne dobrine, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, dostopne nedoločenemu krogu uporabnikov, torej ne individualnim naročilom. Tudi delovna sredstva zanje niso primerna, saj so posamezni delovni procesi avtomatizirani. Posamezna gospodarska javna služba naj bi se izvajala po ustreznem programu, ki ga sprejme lokalna skupnost.

Po stališču pobudnice teorija in praksa upoštevata, da gre pri obrtni dejavnosti za poklic, ki terja obrtniško izobrazbo, ker je osebno delo pomembnejše od delovnih sredstev. Pri njej naj bi prevladovala uporaba delovnih sredstev in ponavljajoče faze dela. Namen obrtne dejavnosti naj bi bil dobiček, ki je pri zagotavljanju javnih dobrin podrejen. Pobudnica se sklicije tudi na komentar ObrZ, po katerem je za opravljanje obrtnih oziroma obrti podobnih dejavnosti treba izpolniti pogoje iz 5. člena Zakona in hkrati opravljati še dejavnosti, ki jih določa Uredba, vendar ji takšna razlaga ObrZ povzroča negotovost, kar je v nasprotju z načelom predvidljivosti.

Vlada na navedbe pobudnice ni odgovorila. Pojasnila je poslalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Navaja, da je po določbah 2., 3. in 5. člena ObrZ posamezno dejavnost, ki jo določa Uredba, mogoče šteti kot obrtno oziroma obrti podobno pod pogojem, da je pridobitna in se opravlja v skladu s 5. členom ObrZ. Pobudnica naj bi sama zatrjevala, da teh pogojev ne izpolnjuje, zato ne more pridobiti obrtnega dovoljenja in ne more biti članica Obrtne zbornice, razen kot njen prostovoljni član. Za subjekte, ki opravljajo dejavnosti obveznih gospodarskih javnih služb po ZGJS, naj bi se ObrZ ne uporabljal, zato pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe.

B.

Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlaga pobudnica, neposredno posega v njene pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten.

Vlada je izdala Uredbo na podlagi pooblastila iz 2. in 3. člena ObrZ. Po 2. členu ObrZ je obrtna dejavnost pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom Zakona in je določena v listi A obrtnih dejavnosti, ki jo določi Vlada z Uredbo. Obrti podobna dejavnost je po 3. členu ObrZ pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom Zakona in je določena v listi B obrti podobnih dejavnosti, ki jo določi Vlada z Uredbo. To pomeni, da dejavnosti niso obrtne oziroma obrti podobne že, če so opredeljene v Uredbi, ker se morajo opravljati tudi pridobitno in v skladu s 5. členom ObrZ. Pobudnica sama zatrjuje, da dejavnosti ne opravlja na takšen način, zato se Uredba nanjo ne nanaša. Ker torej ne posega v njene pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić