Jedro

Zahteva sindikata (delavcev), da se jim izplačuje dodatek, dogovorjen z veljavno kolektivno pogodbo, je legitimna. Če delodajalec takega dodatka delavcem ne izplačuje in spora ni mogoče rešiti sporazumno, na miren način, je legitimna tudi stavka, saj gre za uresničevanje ekonomskih pravic in interesov iz dela. Ne gre za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, temveč za izpolnjevanje obveznosti, sprejetih s kolektivno pogodbo. Do morebitne prekinitve železniškega prometa z Avstrijo ne bi prišlo v prvi vrsti zato, ker delavci niso opravili predpisanega preizkusa znanja, temveč zato, ker jim predlagatelj ni hotel izplačati s kolektivno pogodbo dogovorjenega dodatka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Udeleženec sam krije svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila stavka, ki jo je udeleženec napovedal 13.1.2006 in izvedel na Postaji J. v času od 24.1. do 26.1.2006, nezakonita. Presodilo je, da je bila stavka izvedena v nasprotju z 2. točko prvega odstavka 7. člena Zakona o stavki (Uradni list SFRJ, št. 23/91 - ZStav). Stavka je bila izvedena tako, da so se vlakovni odpravniki postaje J. sicer udeležili razpisanih rednih periodičnih izpitov iz poznavanja predpisov sosednje železniške uprave (ÖBB), vendar na zastavljena vprašanja niso odgovarjali. S tem pa so po presoji sodišča ogrozili nemoteno izvajanje dejavnosti SŽ v mednarodnem železniškem prometu oziroma so ogrozili izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, kar bi v končni posledici lahko pomenilo tudi ustavitev železniškega prometa z Avstrijo. Ob tem je sodišče ugotovilo tudi, da pa je delo prevoza teklo normalno dalje, saj je bilo opravljanje izpitov organizirano tako, da je bil zagotovljen minimum delovnega procesa.

Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da z odklonitvijo opravljanja preizkusa znanja javna korist ni bila prizadeta, saj je mednarodni promet ob drugačni organizaciji dela nemoteno potekal. Z neopravljanjem izpita vlakovni odpravniki niso ogrozili in prizadeli nobene pravice drugega in niso povzročili nepopravljive škode. V bistvu so povzročili le organizacijski zaplet pri delodajalcu, kar je bil tudi namen stavke, ki je učinkovita le, če delodajalcu povzroči določene nevšečnosti. Predlagatelj je v času stavke delovni proces (železniški promet) organiziral tako, da je potekal nemoteno in v skladu s predpisi o varnosti železniškega prometa, preizkus znanja pa je bil v dogovoru med predlagateljem in Avstrijskimi železnicami prestavljen na marec 2006. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, vlaga predlagatelj revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo z izvedbo stavke ustvarjeno stanje, ko bi bil onemogočen mednarodni promet preko J. v Avstrijo. Predlagatelj s tem ne bi mogel izpolnjevati mednarodnih obveznosti po mednarodni konvenciji glede na dogovorjeni način opravljanja prometa na obmejnih postajah Slovenije in Avstrije. Ne od predlagatelja temveč od avstrijskih železnic je bilo odvisno, ali bo nastalo stanje mogoče rešiti.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo odgovoril. Navaja, da v času stavke ni bilo ogroženo nemoteno izvajanje dejavnosti SŽ v mednarodnem železniškem prometu in ni bilo preprečena zagotovitev nemotenega izvajanja mednarodnih obveznosti. Delo je v času stavke teklo nemoteno in vlakovni odpravniki so delo na mejni postaji J. opravljali nemoteno. Za (ne)izpolnjevanje mednarodnih obveznosti ni odgovoren udeleženec, temveč predlagatelj, ki od leta 2004 dalje ni izpolnjeval svojih obveznosti tako glede poučevanja vlakovnih odpravnikov, niti jim ni izplačeval spornega dodatka. Navaja še, da izpodbijani odločitvi smiselno pritrjuje tudi odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-345/94. Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Predlagatelj revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja, zato v tem delu revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Kot je ugotavljalo že sodišče prve stopnje, sporna stavka ni bila organizirana kot klasična prekinitev dela, torej kot neopravljanje dela s posledico ustavitve prevozov v železniškem prometu ali zmanjšanja (skrčenja) le teh. Celoten železniški promet, vključno z mednarodnim je potekal nemoteno, saj je bil vnaprej prilagojen temu, da bodo vlakovni odpravniki opravljali redne periodične izpite iz poznavanja predpisov Avstrijskih železnic. Zato seveda sploh ni bilo vprašanje, da bi stavka ogrožala ali kakorkoli vplivala na potek železniškega prometa v dneh, ko je stavka potekala.

Bistvo zatrjevane nezakonitosti stavke je v tem, da je po sporazumu med Slovenskimi in Avstrijskimi železnicami iz leta 1990 zaradi zagotovitve varnosti železniškega prometa, pogoj za opravljanje prometa med obmejnima železniškima postajama veljavno opravljen izpit, ki ga delavci opravljajo po predhodno opravljenem izobraževanju in uspešno opravljenem preverjanju znanja iz razlik prometnih in signalnih predpisov obeh držav. Če delavec izpita ne opravi, ne more voditi prometa v predoru in na Avstrijski strani meje (neprerekane navedbe v predlogu).

Res je, da gre za obveznost predlagatelja, torej delodajalca, ne pa neposredno delavca. Vendar se navedena obveznost delodajalca lahko uresniči le tako, da se za opravljanje dela, vezanega za promet med Slovenijo in Avstrijo, predpišejo ustrezne zahteve za zasedbo določenih delovnih mest. To pa pomeni, da mora delavec, ki tako delo opravlja, izpolnjevati predpisane pogoje. Če je pogoj periodično opravljanje preizkusov znanja, sodi to v delovne obveznosti delavca, neopravljanje izpita pa pomeni odklonitev ("prekinitev") dela. To nima posledic samo na razmerje med delavcem in delodajalcem (delavec, ki pogojev za zasedbo delovnega mesta ne izpolnjuje, takega dela ne more opravljati, kar ima zanj lahko določene posledice). V konkretnem primeru bi odklanjanje opravljanja preizkusa znanja lahko pripeljalo tudi do prekinitve železniškega prometa med državama, saj ga s Slovenske strani ne bi smel nihče opravljati.

Vendar zgoraj navedeno na zakonitost stavke ne vpliva. Bistvena stavkovna zahteva je bila izplačilo posebnega dodatka vlakovnim odpravnikom po 14. alineji 2. točke Priloge 5 k Kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa: poseben dodatek delavcem za delo na mejnih postajah in progah sosednjih železnic, v zvezi s katerim se zahteva poznavanje in uporaba predpisov sosednjih železnic. Zahteva sindikata (delavcev), da se jim izplačuje dodatek, dogovorjen z veljavno kolektivno pogodbo, je legitimna. Kolikor delodajalec takega dodatka delavcem ne izplačuje in spora ni mogoče rešiti sporazumno, na miren način, je legitimna tudi stavka, saj gre za uresničevanje ekonomskih pravic in interesov iz dela (prvi odstavek 1. člena ZStav). Stavka je v vsakem primeru skrajno sredstvo in oblika pritiska na delodajalca tudi za to, da svoje sprejete obveznosti izpolni. Ne gre za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, temveč za izpolnjevanje obveznosti, sprejetih s kolektivno pogodbo. Mednarodne obveznosti so le razlog za določitev posebnih pogojev za opravljanje dela, izplačevanje posebnih dodatkov za izpolnjevanje teh pogojev pa je s kolektivno pogodbo prostovoljno sprejeta obveznost predlagatelja.

Do morebitne prekinitve železniškega prometa z Avstrijo ne bi prišlo v prvi vrsti zato, ker delavci niso opravili predpisanega preizkusa znanja, temveč zato, ker jim predlagatelj ni hotel izplačati s kolektivno pogodbo dogovorjenega dodatka. Predlagatelj bi lahko zagotovil izpolnjevanje mednarodnih obveznosti tako, da bi delavcem izplačal dodatke v skladu s kolektivno pogodbo, kar je bila tudi bistvena stavkovna zahteva. Ker je bilo znano, kateri delavci morajo opraviti preizkus znanja, je bilo jasno tudi, kateri delavci so do dodatka upravičeni. Na podlagi 209. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa in 14. alineje 2. točke priloge 5 h kolektivni pogodbi so bili do navedenega dodatka upravičeni delavci za delo na mejnih postajah in progah sosednjih železnic, v zvezi s katerim se zahteva poznavanje in uporaba predpisov sosednjih železnic in to (le) za čas dejansko opravljenih ur dela pod temi pogoji.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev o reviziji, je sodišče odločilo, da krije stroške za odgovor na revizijo tožena stranka sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).