Jedro

V skladu s 141. členom Družinskega zakonika ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba starša pravico do stikov z otrokom. Potrebno je najti ustrezno ravnovesje med vsemi obveznostmi in aktivnostmi staršev in otrok, pri tem pa izvrševanje stikov ni mogoče šteti kot golo dejavnost, ampak gre za pomembno osebnostno pravico, ki je ustavno varovana vrednota.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. a), b) in f) točke izreka spremenijo tako, da v celoti na novo glasijo: "a) vsak drugi teden, ko ima predlagatelj službo dopoldan, od torka, ko oče po koncu dejavnosti v vrtcu oz. po pouku v šoli prevzame otroka, do četrtka na način, da oče otroka zjutraj odpelje v vrtec oz. šolo in ga mati prevzame v vrtcu oz. šoli; b) vsak drugi vikend, ko ima predlagatelj službo dopoldan, od petka, ko oče prevzame otroka v vrtcu oziroma v šoli do ponedeljka zjutraj, ko ga ponovno odpelje v vrtec oziroma v šolo; f) v času poletnih počitnic, ko otrok z vsakim od staršev preživi neprekinjeno dva tedna, katera dva tedna bo to, se bosta starša predhodno dogovorila, najkasneje do konca meseca maja za tekoče leto."

II. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na novo določilo stike med predlagateljem in ml. A., ki so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 1015/2015 z dne 6. 12. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 65/2017 z dne 2. 2. 2017 tako, da sedaj na novo glasijo:- I.a) stiki potekajo vsak drugi teden, ko ima predlagatelj službo dopoldan, v torek in četrtek na način, da oče prevzame otroka v vrtcu oziroma v šoli ter ga ob 18.00 uri pripelje nazaj na dom matere; b) vsak drugi vikend od petka, ko oče prevzame otroka v vrtcu oziroma v šoli do ponedeljka zjutraj, ko ga ponovno pripelje v vrtec oziroma šolo. Nadalje je odločilo o načinu preživljanja počitnic, božičnih in novoletnih praznikov (točka c do e) v točki f) je določilo, da v času poletnih počitnic ml. A. s vsakim od staršev preživi neprekinjeno en teden. V točki g) in h) je odločilo o predaji dokumentov. Sicer ostajajo stiki urejeni kot so bili določeni s sodbo Okrožnega sodišča IV P 1015/2015. V II. točki izreka je primarni predlog predlagatelja za predodelitev ml. otroka zavrnilo in v III. točki odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj. Predlaga, da se sklep dopolni tako, da se v točki I. b) izreka doda besedilo, "ko ima predlagatelj službo dopoldan", sicer pa navaja, da sklep zanj predstavlja presenečenje, saj je izvedenec na zadnjem naroku povedal, da je za ml. A. najboljše, če bi preživel en teden z očetom in enega z mamo. Za otroka bi bilo sicer idealno skupno varstvo in vzgoja, vendar je za to potrebno sodelovanje staršev, sicer pa je v največjo korist otroka, da čimveč časa preživlja z očetom. Sodišče je odločilo v nasprotju z mnenjem in opozorili CSD-ja, ki je za primer odtegovanja sina od očeta in preprečevanja stikov predlagal celo predodelitev. Predlaga, da sodišče prve stopnje primarno dopolni izdani sklep, na to pa odstopi zadevo sodišču druge stopnje, ki naj pritožbi ugodi in obstoječe stike spremeni na način, da ti potekajo tako, da ml. A. preživi z očetom od ponedeljka, ko oče dela dopoldan, ko ga prevzame v vrtcu oziroma šoli in do naslednjega ponedeljka, ko ga zjutraj pelje v vrtec oz. v šolo ter v času poletnih počitnic, ko oče z ml. A. preživi 14 dni neprekinjeno.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka odgovarja na pritožbene navedbe predlagatelja in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da predlagatelj ne nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je ml. otroka zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici, nasprotuje pa ureditvi stikov, ki so v nasprotju z mnenjem izvedenca, saj je slednji predlagal, da naj stiki potekajo izmenično teden/teden ne glede na to, da skupno starševstvo ni mogoče, saj se bo na takšen način izognilo stiku staršev, ki nista sposobna komunicirati, ne da bi prišlo do konfliktov.

6. V skladu s 141. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba starša pravico do stikov z otrokom. Potrebno je najti ustrezno ravnovesje med vsemi obveznostmi in aktivnostmi staršev in otrok, pri tem pa izvrševanje stikov ni mogoče šteti kot golo dejavnost, ampak gre za pomembno osebnostno pravico, ki je ustavno varovana vrednota (53. in 54. člen Ustave Republike Slovenije, 8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Osrednja osebnost pravice do stikov je otrok in je njegova konkretna korist najvišja in odločilno merilo za vse stike. Preko stikov otrok ohrani občutek čustvene navezanosti s staršem s katerim ne živi in občutek medsebojne pripadnosti. Starš pa preko teh uresniči svoje čustvene potrebe, saj s tem, da otroka vidi, se seznanja z njegovim telesnim in čustvenim razvojem, ga preko tega vzgaja. Stiki preprečijo odtujitev otroka in zagotavljajo, da se v čim večji meri ohranjajo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ko ti živijo skupaj1. 7. Izvedenca, postavljena s strani Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, sta v predmetnem postopku zaključila, da stiki kot so potekali do sedaj, niso v največjo korist otroka, saj slednji občutno več časa preživlja z mamo, v obdobju odraščanja pa se pojavlja vse večja potreba po dečkovi interakciji z očetom. V kolikor ml. A. v prihodnosti ne bo imel rednih in obsežnih stikov z očetom bi lahko bile njegove koristi ogrožene. V izogib slednjemu in ugotovljenemu dejstvu, da je postopanje staršev ob prehajanju dečka, ko starša nista sposobna komunikacije, kar se manifestira predvsem skozi neprimerne izjave ob predaji in prevzemanju otroka, izvedenca predlagata ureditev stikov na način, da se prevzemi in predaje izvedejo na nevtralnem terenu, to je vrtcu oziroma šoli, s čemer se preprečuje kontakt med udeležencema postopka ter se ml. otroka zaščiti pred dodatno stisko zaradi medstarševskih konfliktov ob predaji. Nadalje sta izvedenca zaključila, da je v prihajajočem življenjskem obdobju, v življenju ml. A., pomembna moška figura v družini, zato je potrebno povečati obseg stikov.

8. Slednje je povzelo sodišče prve stopnje v 28. in 29. točki obrazložitve in zaključilo, da bo staršema z razširjenim sistemom stikov dana možnost, da začneta uporabljati ter dodatno razvijati sposobnosti za izvajanje skupnega starševstva, s čemer bosta dosegla najvišji standard medstarševske skrbi.

9. Vendar kljub navedenemu sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo izvedensko mnenje, kot tudi mnenje CSD-ja in stike med ml. A. in očetom določilo v premajhnem obsegu.

10. Po mnenju sodišča druge stopnje je ustrezen obseg stikov sina z očetom med vikendom od petka do ponedeljka, ko ima predlagatelj službo dopoldne (v tem delu je sklep dopolnilo) in je o slednjem sodišče odločilo v I.b točki, meni pa, da je potrebno stike med tednom razširiti tako, da bo ml. otrok z očetom v tistem tednu, ko ima predlagatelj službo dopoldan otrok pri njem tudi prespal, in sicer od torka do četrtka na način, da ga bo oče prevzel v vrtcu oz. šoli in ga bo v četrtek v vrtcu oziroma šoli prevzela mama. S slednjim ne bo prihajalo do težav pri zaključnem stiku, ko sina prevzema mama oziroma oče in bo predaja potekala gladko, ml. otrok pa bo glede na izvedensko mnenje preživel ustrezno daljši čas z očetom, kar bo nenazadnje lahko vodilo k skupnemu starševstvu, v koliko bosta starša uspela rešiti medsebojne konflikte.

11. Nadalje je sodišče druge stopnje sledilo izvedenskemu mnenju glede preživljanja počitnic ml. otroka. Iz mnenja in izpovedbe izvedenca izhaja, da je v korist ml otroka, da stiki med poletnimi počitnicami potekajo v večjem obsegu, torej, da potekajo neprekinjeno dva tedna (in ne teden kot je to odločilo sodišče), saj bosta na ta način starša lažje planirala letne dopuste, otrok pa bo s vsakim od staršev preživel daljše časovno obdobje.

12. Glede na ugotovljeno je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, materialno pravo, to je pravni standard "korist otroka" pa zmotno uporabilo, zato je sodišče druge stopnje, na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s 5. točko 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), sklep sodišča prve stopnje v točki I. a), b) in f) izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje. Tako določeni stiki bodo po oceni sodišča druge stopnje v največjo korist ml. otroku kot to nesporno izhaja iz poročila CSD-ja kot tudi iz izvedenskega mnenja izvedencev, kot tudi v korist staršev, ki bosta morala za otroka skrbeti, in sicer tako za vzgojo in druge potrebe otroka (in ne le igro med vikendom), med staršema pa bo prihajalo do manj trenja pri prehajanju otroka od enega k drugemu.

13. V presežku, glede zahteve predlagatelja, da stiki potekajo od ponedeljka do ponedeljka, je sodišče druge stopnje, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ocenilo, da je v obdobju, ko otrok prehaja v osnovno šolo, upoštevaje, da predlagatelj in nasprotna udeleženka nikoli nista živela skupaj, v največjo korist otroka postopno povečevanje stikov, kar bo lahko vodilo v skupno starševstvo, za katerega se zavzema predlagatelj in ki je v največjo korist otroka.

14. Izrek o stroških temelji na 40. in 55. členu ZNP-1. 1 III Cp 780/2020 z dne 27. 10. 2020.