Up-190/00

11. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. septembra 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 375/98 z dne 6. 4. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v odpravnini z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje.

Na podlagi delne pripoznave tožbenega zahtevka je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Zoper tako sodbo se je pritožnica pritožila in zahtevala revalorizacijo zneskov in plačilo obresti od 8.4.1992 dalje. Z izpodbijano sodbo je bila njena pritožba zavrnjena. V ustavni pritožbi pritožnica ponavlja pritožbene navedbe. Šele po prejemu prvostopne sodbe naj bi namreč ugotovila, od kdaj so ji priznane obresti, čeprav je sicer podpisala obrazec tožbe, pripravljen pri delodajalcu. Sodelavci, ki so šli v pokoj istega leta in so enake tožbe vložili v letu 1996 na sodišču v Celju, naj bi dobili obresti od izplačila odpravnine in ne šele od vložitve tožbe.

2.Z nestrinjanjem z izpodbijanim sklepom pritožnica v bistvu zatrjuje, da sodišča pri odločanju o njeni zadevi niso prav uporabila materialnega prava. Presoja o tem sama po sebi ni stvar ustavne pritožbe. Ustavna pritožba namreč ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev sodišča, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja.

Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnica ni izkazala. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča pa ne pomeni, da je bila pritožnici kršena kakšna človekova pravica. Ustavno sodišče samo pa ni ugotovilo, da bi sporna odločitev temeljila na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali da bi bila tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Višje sodišče je argumentirano utemeljilo svojo odločitev.

3.S sklicevanjem na domnevno drugačne odločitve v drugih podobnih primerih pritožnica smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic. Ustavna pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave (ki pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave na področju sodnega varstva pravic) bi bila lahko prekršena v primeru, če bi sodišče samovoljno odločilo drugače, kot sicer redno odločajo sodišča v podobnih primerih. Vendar pritožnica ne predloži nobenih dokazov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na drugačno sodno prakso. Tako ni mogoče ugotoviti, ali naj bi res šlo za istovrstne zahtevke glede obresti in ali je bilo v domnevno drugačnih primerih prav tako odločeno s pravnomočno sodbo. V primeru pritožnice je sodišče odločilo v okviru postavljenega zahtevka, za spremembo tožbe pa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan