Jedro

Tožnik je zmotno mislil, da je bila njegova prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena in da je ta narok namenjen presoji zavrnitve prošnje za mednarodno zaščito. Želi pa ostati v Centru za tujce. Ker je tožeča stranka tožbo umaknila, je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.

Izrek

Obrazložitev

1.tožnik zmotno mislil, da je bila njegova prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena in da je ta narok namenjen presoji zavrnitve prošnje za mednarodno zaščito. Želi pa ostati v Centru za tujce.Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožniku omejila gibanje, ker mu je bilo pred vložitvijo prošnje za priznanje mednarodne zaščite omejeno gibanje zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ali pred izvršitvijo stranske sankcije izgona tujca iz države ali ukrepa prepovedi vstopa, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prošnjo oziroma zahtevek za uvedbo ponovnega postopka podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito. Odločila je, da se tožniku izreče ukrep omejitve gibanja na prostore Centra za tujce ... in sicer od 26. 6. 2026 od 13.00 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 26. 9. 2026 do 13.00 ure, z možnostjo podaljšanja za en mesec.

2.Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, kjer v tožbenem zahtevku predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in naloži toženi stranki, da je dolžna nemudoma prenehati izvrševati ukrep omejitve gibanja na prostore Centra za tujce oziroma naj tožniku omogoči nastanitev v azilnem domu brez odvzema prostosti.

3.Hkrati s tožbo tožnik vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe. Navaja, da glede na to, da tožba ne zadrži izvršitve izpodbijanega sklepa, naj sodišče izvrševanje sklepa zadrži oziroma začasno uredi stanje tako, da je dolžna tožena stranka tožnika nemudoma izpustiti iz Centra za tujce oziroma ga namestiti v azilnem domu brez odvzema prostosti do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

4.Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, v katerem predlaga, naj sodišče tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne.

5.Sodišče je v navedeni zadevi dne 8. 7. 2026 opravilo glavno obravnavo, na kateri je pooblaščenka tožnika povedala, da je tožnik zmotno mislil, da je bila njegova prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena in da je ta narok namenjen presoji zavrnitve prošnje za mednarodno zaščito. Želi pa ostati v Centru za tujce. Pooblaščenka je predlagala, da se najprej opravi dokaz z zaslišanjem tožnika in so bo potem odločala o umiku tožbe.

6.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine upravnega in sodnega spisa ter zaslišalo tožnika. Tožnik je na zaslišanju povedal, da je za mednarodno zaščito zaprosil šele po tem, ko se je že začel postopek odstranitve iz Republike Slovenije, ker je pred tem misli, da bo prejel zaslužek, ko je bil tukaj zaposlen. Vendar se mu šef, pri katerem je delal skoraj leto dni, ne oglaša več in denarja ni prejel. Povedal je še, da ima zdravstvene težave s srcem, potrebuje pogostejše obiske pri zdravniku in ima vgrajen srčni spodbujevalnik. V Centru za tujce ima možnost koriščenja zdravniških storitev. Želi ostati v Centru za tujce glede na to, da nima boljše rešitve.

7.Po zaslišanju tožnika je tožeča stranka tožbo umaknila.

K točki I izreka:

Tožeča stranka lahko v skladu s prvim odstavkom 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) umakne tožbo brez privolitve toženca vse do pravnomočne sodne odločbe. Če se tožba umakne, sodišče s sklepom postopek ustavi (drugi odstavek 34. člena ZUS-1). Ker je tožeča stranka tožbo umaknila, je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.

K točki II izreka:

Ker je bila tožba umaknjena, je s tem umaknjena tudi zahteva za izdajo začasne odredbe, saj je obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Posebne določbe, ki bi se nanašale na odločanje o umiku zahteve za izdajo začasne odredbe, ZUS-1 nima. Tako v primeru umika tožbe kot tudi v primeru umika zahteve za izdajo začasne odredbe je pomembna izjava stranke, ki pomeni, da tožbe oziroma predloga, o katerem naj sodišče odloča, ni več. Zaradi tega je sodišče tudi sklep o ustavitvi postopka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvršitve izpodbijanega akta oziroma začasno ureditev stanja sprejelo ob smiselni uporabi drugega odstavka 34. člena ZUS-1.