U-I-47/98

17. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Inštitut Prevent, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Maja Butala - Pišek, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 17. junija 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti grafičnega prikaza znakov za alarmiranje, objavljenega v časopisu Delo z dne 23. 12. 1997, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica je z vlogo z dne 2. 2. 1998 in z njeno dopolnitvijo z dne 4. 3. 1998 predlagala oceno ustavnosti in zakonitosti grafičnega prikaza znakov za alarmiranje, ki ga je kot obvestilo v časopisu Delo dne 23. 12. 1997 objavilo Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: Uprava). Vložila je tudi ustavno pritožbo zoper mnenje, ki ga je 6. 2. 1998 izdalo Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: Inšpektorat).

2.Pobudnica navaja, da opravlja dejavnost na področju varstva in zaščite prebivalstva in sicer poučevanje, nudenje strokovne pomoči in izdelava varovalnih sredstev ter opozorilnih in drugih znakov varnosti. Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Uradni list RS, št. 45/97 - v nadaljevanj: Uredba) je s 1. 1. 1998 določila pričetek uporabe v njej določenih znakov alarmiranja. V 10. členu je Upravi naložila, da določi obliko in vsebino grafičnega prikaza. Nadalje navaja, da Uprava ni izdala in objavila ustreznih navodil ter določila grafične oblike in vsebine grafičnega prikaza. Prav tako naj ne bi bil izveden javni razpis, ki bi omogočil udeležbo osebam, ki imajo interes za izdelavo takšnih znakov. Pobudnica je medtem oblikovala in proizvedla po njenem mnenju strokovno ustrezen plakat z znaki za alarmiranje o nevarnosti naravnih in drugih nesreč, v kar je vložila precejšnja sredstva. Z objavo izpodbijanega grafičnega prikaza Uprave v časopisu Delo ter z negativnim mnenjem Inšpektorata o izdelku pobudnice v obliki dopisa z dne 6. 2. 1998 (brez odločbe), je vse njeno delo izgubilo svoj pomen. Vse to ji je tudi povzročilo škodo. Meni, da so ji bile kršene ustavne pravice iz 23. in 74. člena Ustave, sporna naj bi bila tudi zakonitost izpodbijanega grafičnega prikaza. Ta naj bi bil v neskladju z Uredbo. Znaki v grafičnem prikazu naj bi bili napačni in naj bi med prebivalce vnašali preplah.

B.

3.Ustavno sodišče je iz obravnavane zadeve izločilo del, ki ga je pobudnica označila kot ustavno pritožbo. O njej bo odločalo posebej.

4.Ustavno sodišče je po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) pristojno za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo (154. člen Ustave).

5.Odločitev o tem, ali zadeva spada v pristojnost Ustavnega sodišča, je odvisna od pravne narave izpodbijanega grafičnega prikaza. Izpodbijani grafični prikaz, objavljen v obliki obvestila v časopisu Delo z dne 23. 12. 1997, ni bil izdan na način in v obliki, ki bi zadostila formalnim kriterijem za predpis. Ustavno sodišče je v praksi že ocenjevalo ustavnost in zakonitost neobjavljenih aktov, kolikor je ocenilo, da je takšen akt po vsebini treba šteti za predpis (npr. odločba št.U-I-87/96 z dne 16. 7. 1998, Uradni list RS, št. 56/98 in OdlUS VII/2, 145). Kljub neizpolnjevanju formalnih kriterijev bi lahko šlo za predpis, če bi izpodbijani grafični prikaz vseboval splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi bi urejal pravice in obveznosti pravnih subjektov, ali če bi te norme navzven povzročale pravne učinke (t.i. eksterno delovanje).

6.Uredba, ki je bila izdana na podlagi drugega odstavka 49. člena in drugega odstavka 58. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94 - v nadaljevanju: ZVNDN), že sama v 8. členu predpisuje znake za alarmiranje, ki so po prvem odstavku tega člena: opozorilo (svarilo) na nevarnost - enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti; preplah oziroma neposredna nevarnost - zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto, prenehanje nevarnosti - enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund; ter preizkus siren - enoličen zvok sirene, ki je enak znaku za prenehanje nevarnosti. Po tretjem odstavku istega člena je grafični prikaz znakov za alarmiranje v prilogi te uredbe njen sestavni del. Uredba v 9. členu predpisuje, kdaj se posamezni znak uporabi, predpisano pa je tudi, v katerih primerih je potrebno preko radia, televizije in na druge predvidene načine obvestiti prebivalce na ogroženem območju o nevarnosti ter jim na ta način posredovati napotke za ravnanje. V 10. členu Uredbe je predpisano, da za seznanjanje prebivalcev z znaki za alarmiranje skrbijo lokalne skupnosti ter lastniki in upravljalci stanovanjskih in drugih stavb, za seznanjanje delavcev s temi znaki pa vodstva gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij. Po drugem odstavku tega člena mora biti grafični prikaz znakov za alarmiranje z nujnimi napotki za ravnanje prebivalcev izobešen na vidnem mestu v vseh večstanovanjskih hišah, javnih objektih in prostorih, kjer se zbira večje število ljudi ter v poslovnih objektih in prostorih. Po tretjem odstavku tega člena obliko in vsebino grafičnega prikaza iz prejšnjega odstavka določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

7.Uprava ima v 10. členu Uredbe pooblastilo, da po lastni presoji določi obliko in vsebino grafičnega prikaza znakov za alarmiranje z nujnimi napotki za ravnanje prebivalcev (drugi in tretji odstavek 10. člena Uredbe), pri čemer pa je seveda smiselno vezana z vsebino Uredbe. Ob primerjavi Uredbe z izpodbijanim grafičnim prikazom, objavljenim v časopisu Delo, Ustavno sodišče ugotavlja, da tudi po vsebinskem kriteriju izpodbijani grafični prikaz ni predpis, ker ne vsebuje splošnih in abstraktnih pravnih norm, s katerimi bi urejal pravice in obveznosti pravnih subjektov, temveč le sledi Uredbi kot pravnemu viru, sam pa prava ne ustvarja na novo. Ocena strokovne ustreznosti izpodbijanega grafičnega prikaza pa tudi ni v pristojnosti Ustavnega sodišča.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen