Jedro

Zakonca, ki uveljavljata odškodnino iz iste dejanske in pravne podlage ter sta pooblastila istega odvetnika, ki je zanju istočasno vložil dve enaki tožbi, nista upravičena do povrnitve pravdnih stroškov nagrade pooblaščencu za ločeni tožbi, če zanju ne izkažeta utemeljenega razloga, pač pa le do povrnitve stroškov po 9. členu OT, ki določa 10 % zvišanje cene opravil odvetniških storitev za zastopanje dveh strank.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, v ostalem se zavrne, in se sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se znesek pravdnih stroškov 2.406,45 EUR zniža na 1.915,07 (tisoč devetsto petnajst 07/100) EUR.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Po sklenjeni sodni poravnavi o glavni stvari je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o pravdnih stroških in toženi stranki naložilo plačati tožeči stranki skupaj 2.406,45 EUR v 15 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Zoper sklep o stroških se je pritožila tožena stranka, ki predlaga njegovo spremembo v smislu priznanja nižjih stroškov tožeči stranki. Zavzema se za priznanje stroškov samo za potrebne vloge: tožbo, prvo pripravljalno vlogo in pripravljalno vlogo po prejemu izvedenskega mnenja. Po njenem so bili tožeči stranki neutemeljeno priznani tudi stroški 500 točk Odvetniške tarife – OT, nagrade pooblaščencu za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo (namesto samo 25 %), in enako stroški 1000 točk za drugi narok, na katerem je bila sklenjena sodna poravnava. Prav tako dvema tožnikoma ne gredo vsakemu posebej stroški za predpravdni odškodninski zahtevek, tožbo in prvo pripravljalno vlogo, pač pa stroški po OT, povečani za 10 %, za zastopanje dveh oseb.

Pritožba je delno utemeljena.

Pravdni postopek se je začel pred uveljavitvijo sedanjega Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08), zato se po njegovi prehodni določbi iz 41. člena, v tej zadevi uporabi prejšnja Odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 67/03, 70/03).

Tožnika živita v stanovanjski hiši ... (prva 46 let, drugi 41 let), mimo katere je v letu 2002 stekel ves tranzitni promet proti mejnemu prehodu z Republiko Madžarsko v Dolgi vasi, kar je povzročilo nedopustne imisije. Za duševne bolečine zaradi kršitve pravice osebnosti sta zahtevala odškodnino vsak po 8.000,00 EUR. Pravdne stranke so se poravnale na 6.500,00 EUR odškodnine za vsakega.

Tožena stranka utemeljeno opozarja na načelo priznanja samo tistih stroškov, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Z ločenima odškodninskima zahtevkoma, tožbama in prvima pripravljalnima vlogama sta tožnika povzročila za pravdo nepotrebne stroške. Pregled zadeve pokaže, da sta 26.03.2007 pooblastila istega pooblaščenca – odvetnika, ki je zanju 26.03.2007 vložil ločena predpravdna odškodninska zahtevka, 23.04.2007 pa ločeni tožbi. Odškodninska zahtevka in tožbi sta glede obeh oškodovancev popolnoma enaka, razlikujeta se le v osebnem imenu, navedbah poklica in časa življenja na navedenem naslovu. Odškodnino bi lahko uveljavljala z eno vlogo oziroma z eno tožbo, kar bi povzročilo nižje stroške. Vsak načeloma lahko s tožbo samostojno uveljavlja svoje pravice, vendar tega ne sme zlorabljati s povečevanjem pravdnih stroškov. Zakonca, ki uveljavljata odškodnino iz iste dejanske in pravne podlage ter sta pooblastila istega odvetnika, ki je zanju istočasno vložil dve enaki tožbi, nista upravičena do povrnitve pravdnih stroškov nagrade pooblaščencu za ločeni tožbi, če zanju ne izkažeta utemeljenega razloga, pač pa le do povrnitve stroškov po 9. členu OT, ki določa 10 % zvišanje cene opravil odvetniških storitev za zastopanje dveh strank. Sodišče mora po drugem stavku prvega odstavka 155. člena ZPP potrebnost stroškov oceniti po skrbni presoji vseh okoliščin. Drugi odstavek 155. člena ZPP napotuje na uporabo OT, ki prav za takšne primere posebej ureja nagrado pooblaščencu za zastopanje več oseb.

Tožnikoma so od stroškov pred združitvijo pravdnih zadev (za odškodninska zahtevka, tožbi in prvi pripravljalni vlogi), namesto 2400 točk, nastali upravičeni stroški 1320 točk nagrade pooblaščencu, ali za 495,72 EUR manj stroškov nagrade, 99,14 EUR manj DDV in 9,91 EUR manj materialnih stroškov, skupaj 604,77 EUR manj. Glede na uspeh v pravdi je sodišče prve stopnje tožnikoma priznalo 81,25 % pravdnih stroškov, kar od 604,77 EUR znese 491,38 EUR, za kolikor so jima bili priznani previsoki stroški. Po delni ugoditvi pritožbi je pritožbeno sodišče obveznost tožene stranke iz tega naslova za toliko znižalo (3. točka 365. člena ZPP).

V ostalem pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, za katere pripravljalne vloge je tožnikoma stroške priznalo in za katere ne, s čemer se pritožbeno sodišče strinja. Toženka, ki so ji bili priznani stroški za približno enako število pripravljalnih vlog, v pritožbi ni pojasnila, katere bi naj bile navedbe tožnikov, ki bi jih lahko podala že v predhodnih vlogah. Prav tako nima prav glede višine nagrade pooblaščencu za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 31.08.2007, na katerem se je obravnavala glavna stvar. Pravilna je tudi odmera nagrade 1000 točk pooblaščencu za sklenitev sodne poravnave na drugem naroku za glavno obravnavo, kar je v skladu s tarifno št. 3/b OT.

Tožena stranka je v pritožbi izpodbijala odločitev o pravdnih stroških 2.406,45 EUR, uspela pa do 491,38 EUR, ali 20,42 %. Glede na vse okoliščine primera, zlasti nizek pritožbeni uspeh, tožena stranka po določbah drugega odstavka 154. člena ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP sama nosi svoje stroške pritožbe.