Jedro

Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, so neutemeljeni, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kranju zavrnilo ugovor udeleženke zoper sklep zemljiškoknjižne referentke Dn 1 in ta sklep potrdilo. Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je bil predlagani vpis predlagatelja R. d.o.o., po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljen, da je predlagatelj predložil predlogu listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice na nasprotno udeleženko v skladu s tretjim odstavkom 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in da vpis lastninske pravice na D.F. na podlagi notarskega sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, na katerega se je nasprotna udeleženka v ugovoru sklicevala, ni bil nikoli izveden ter da je zemljiškoknjižni postopek, ki se je vodil pod številko Dn 2 končan, saj je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 4070/2011 pritožbo D.F. zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje številka Dn 2 z dne 18.10.2010, zato odločanje v tem postopku ni vplivalo na izid postopka v zadevi številka Dn 1. Zoper takšen sklep se pritožuje nasprotna udeleženka E.F. Najprej navaja, da v sklepu in sodbi Okrajnega sodišča v Kranju P 1 in sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2961/2007, sodišče ni navedlo idealnega deleža. Dejansko stanje je zato zmotno ugotovljeno, kar vpliva tudi na pravilno uporabo materialnega prava. Napačen je zaključek, da je udeleženka lastninsko pravico pridobila na originalen način. To ni pravna terminologija, saj bi jo lahko pridobila le na originaren način. Lastninske pravice ni mogla pridobiti s priposestvovanjem, saj je po kupni pogodbi z dne 2.7.1980 skupaj z D.F. kupila predmetno nepremičnino, 21.9.1998 pa je njen delež na podlagi notarskega zapisa SV 1 prevzel v last in posest D.F. in tako postal izključni lastnik predmetne nepremičnine. Zemljiškoknjižni vpis tako sploh ni možen, saj je D.F. pridobil lastninsko pravico že 21.9.1998 in ne šele z vpisom v zemljiško knjigo. Pogoji za priposestvovanje sploh niso bili izpolnjeni, v postopku P 1 pa je sodišče zagrešilo bistveno postopkovno kršitev, saj na podlagi 201. člena ZPP v pravdo ni povabilo kot stranskega intervenienta D.F. Pooblaščenka D.F.-ja in tudi nasprotna udeleženka sta zato na Ustavno sodišče vložila ustavno pritožbo. Sodišče je potrdilo izpodbijani sklep z dne 3.3.2011, ko je bila v zemljiški knjigi že plomba Dn 2, ki je pomožen vpis, vendar pomeni že začetek zemljiškoknjižnega postopka, od katerega bo učinkoval vpis predlagane pravice. Z vpogledom v spis pod številko Dn 2 je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pri obrazložitvi se po vsem napačno sklicuje na neko drugo plombo. Ker je bil postopek številka Dn 2 začet 26.3.2008, je odločanje o izpodbijanem predlogu preuranjeno. O vpisu plombe številka Dn 2 je sodišče vedelo in je kljub temu izdalo sklep o vknjižbi lastninske pravice na nasprotno udeleženko, čeprav v času odločanja plomba številka Dn 2 še ni bila izbrisana. S tem, ko je odločalo v predmetni zemljiškoknjižni zadevi, je sodišče bistveno kršilo določbe postopka, kakor tudi napačno uporabilo materialno pravo, kar pomeni, da je bil ugovor z dne 17.3.2011 povsem utemeljen. Priglaša še stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je 3.3.2011 izdalo sklep številka Dn 1 na podlagi sklepa in sodbe Okrajnega sodišča v Kranju P 1 z dne 22.1.2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2961/2007 z dne 6.2.2008 na podlagi predloga, ki ga je predlagatelj podal na podlagi 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in dovolilo pri podvložku številka 610/13 na nepremičnini, trosobnem stanovanju številka 32 v drugem nadstropju, jugozahod, s kletno shrambo v stavbi z naslovom identifikacijska številka 13 E vknjižbo lastninske pravice na ime nasprotne udeleženke, E.F. v deležu do ene polovice. Tako ne drži pritožbena navedba, da idealni delež lastninske pravice ni bil naveden, saj pregled spisa pokaže, da je bil naveden tako v listini, ki je podlaga vpisu, kot v sklepu o dovolitvi vpisa. Povsem neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje preverilo, ali je vpis po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka dovoljen in teh ugotovitev pritožba ne uspe omajati. Res je sodišče prve stopnje pri citiranju opravilne številke zemljiškoknjižnega postopka napravilo očitno pisno napako, vendar je iz nadaljnje obrazložitve povsem razvidno, da je pri odločanju upoštevalo, da je bil zemljiškoknjižni postopek, ki se je vodil pod opr. št. Dn 2 končan, saj je o pritožbi proti sklepu o vpisu v tem postopku Višje sodišče v Ljubljani dne 20.6.2011 odločilo s sklepom I Cp 4927/2010. Da je s tem sklepom Višje sodišče v Ljubljani pritožbo predlagatelja D.F., ki je predlagal vpis svoje lastninske pravice na podlagi notarskega sporazuma, ki ga pritožba citira zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil ta vpis zavrnjen, pa pritožnica niti ne oporeka. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da kasnejše odločanje v tej zadevi zato ni vplivalo na sam potek in izid postopka in je tudi ta pritožbeni očitek neutemeljen.

Na podlagi obrazloženega je zato pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1, v zvezi z 91. členom ZZK-1C, Uradni list RS, številka 25/2011).