Jedro

Razumno je stališče sodišča prve stopnje, da v tako majhni državi ni življenjsko pričakovati, da se strokovnjaki z ozko specializiranega področja ne bi poznali in se srečevali na strokovnih srečanjih, pravilen pa tudi zaključek, da takšna raven poznavanja ne more biti razlog za izločitev izvedenca.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da takoj s pravnomočnostjo sklepa stiki začnejo potekati tako, kot jih je uredilo sodišče prve stopnje v drugi alineji II. točke izreka (brez prehodnega obdobja z nadzorom CSD), v preostalem se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljičin predlog, da se nasprotnemu udeležencu odvzame pravica do stikov z mladoletnima otrokoma A. A. in B. B. Stike je uredilo tako, da prva dva meseca po pravnomočnosti sklepa potekajo vsak četrtek od 14. do 15. ure na Centru za socialno delo X pod nadzorom strokovnega delavca, nato pa vsako drugo soboto, ko nasprotni udeleženec ob 10.00 otroka prevzame pred šolo, ob 18.00 uri pa ju pripelje nazaj, kjer ju prevzame predlagateljica. Odločilo je še, da se odpadli stiki nadomestijo prvi naslednji dan, ko odpadejo razlogi za neizvedbo stika, in da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

Pritožbeni razlogi, predlog in povzetek ključnih pritožbenih navedb

2. Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ali spremembo sklepa tako, da se določijo stiki med počitnicami ter da se prekliče odločitev o stikih pod nadzorom in da se pravilno ugotovi dejansko stanje.

Opozarja, da je bil zakon kršen, ker je sodišče sklep izdelalo šele dva meseca in pol po naroku za glavno obravnavo. Poleg tega je bilo v postopku še nekaj drugih zastojev.

Pritožnik opozarja, da sodišče ni odločilo o stikih med počitnicami, čeprav je v 9. točki obrazložitve pojasnilo, da bi to moralo storiti na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 464/2014 s 17. 12. 2014. Pritožnik tudi meni, da izpodbijani sklep ni razumljiv, saj ni jasno, pred katero šolo nasprotni udeleženec otroka prevzame in kam ju mora pripeljati nazaj, saj sta med postopkom zamenjala šolo.

Pritožnik opozarja, da stiki pred Centrom za socialno delo otrokoma niso v korist in da niso prijazni ter si jih otroka ne želita. Glede na selitev otrok pa je vprašljiva tudi pristojnost Centra za socialno delo.

V kazenskem postopku se ni potrdil sum kaznivega dejanja. Pritožnik je prepričan, da je edini razlog za ta postopek natečaj za neprofitno stanovanje, na katerem je konkurirala predlagateljica. Svoje sume v tej smeri pritožnik natančno opiše. Opisuje vpletenost psihologinje mag. C. C. v družinske težave in vpliv tožničine sorodnice Č. Č. Meni, da ga je sodišče ignoriralo, obravnavalo le kot objekt postopka, saj je spregledalo, ko je skušal na vse načine posredovati sodišču dokaze, o tem kaj je osrednji motiv tega postopka. Pritožnik ponovno obrazloži svoj predlog za izločitev izvedenke in vztraja, da so bili podani razlogi za njeno izločitev, sodišče pa je predlog ignoriralo kar 554 dni.

Pritožnik pojasnjuje, kako je vzdrževal higieno svojih otrok, in opisuje, da so bili njegovi postopki skladni z najvišjimi standardi osebne higiene, o katerih je predložil strokovno gradivo. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da njegov način umivanja otrok ni bil primeren. Sodišče je popolnoma sprejelo predlagateljičine trditve, ne da bi jih sploh preverilo. To pa vzbuja dvom v nepristranskost sodišča prve stopnje. Če bi sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo popolno, bi ugotovilo, da je predlagateljica ves čas postopka izpovedovala neresnice.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Glavno sporočilo odgovora na pritožbo je, da si otroka želita stike z očetom in da naj se ti začno čim prej izvajati.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O stikih med počitnicami

5. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da ima pritožnik prav, ko opozarja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o stikih med počitnicami. Na 7. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa je sicer povzelo, da mora glede na odločitev v sklepu IV P 464/2014 s 17. 12. 2014 odločiti tudi o stikih med počitnicami, a v izreku sklepa odločitve o počitniških stikih ni. To bi sicer lahko pomenilo tudi, da je sodišče prve stopnje menilo, da ni nobenega razloga, da bi stiki med počitnicami potekali kako drugače, kot potekajo sicer, a to bi terjalo obrazložitev takšne odločitve. Ker izpodbijani sklep tudi te ne vsebuje, gre nedvomno za spregled. Nasprotni udeleženec je v obravnavani pritožbi pravočasno predlagal, da sodišče odloči še o tem. Glede na to bo moralo sodišče prve stopnje o tem delu pritožbe odločiti na podlagi 1. odstavka 325. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku smiselno uporablja v skladu z določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

O očitanih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka

6. Pri odpravi izpodbijanega sklepa ni bil spoštovan instrukcijski rok iz 3. odstavka 321. člena ZPP. Prekoračitev tega roka sicer pomeni kršitev procesnega prava, a ta ni taka, da bi vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Očitana kršitev je torej nebistvena (1. odstavek 339. člena ZPP). Drugi zastoji v postopku ne predstavljajo niti takšnih kršitev, saj zakon rokov za procesna dejanja in odločitve, ki jih izpostavlja pritožnik, ne predpisuje. Čeprav ne gre za kršitve v smislu 339. člena ZPP, pa z zastoji voden postopek ne more dovolj zavarovati koristi otrok, kar naj velja tudi kot napotilo za nadaljnji postopek po 1. odstavku 325. člena ZPP.

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi vztraja, da bi morala biti izvedenka D. D. izločena. Ker zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne, ni posebne pritožbe (5. odstavek 247. člena ZPP), je pritožbeno sodišče presojalo tudi pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o predlogu za izločitev izvedenke. Sodišče prve stopnje ima prav, ko pojasnjuje, da to, da izvedenka (kot strokovno kolegico) pozna lečečo psihologinjo C. C., ni okoliščina, ki bi vplivala na njeno nepristranskost. Razumno je stališče sodišča prve stopnje, da v tako majhni državi ni življenjsko pričakovati, da se strokovnjaki z ozko specializiranega področja ne bi poznali in se srečevali na strokovnih srečanjih, pravilen pa tudi zaključek, da takšna raven poznavanja ne more biti razlog za izločitev.

O bistvenih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje in uporabi materialnega prava

8. Sodišče prve stopnje je obravnavalo predlog za odvzem pravice do stikov zaradi očitka spolne zlorabe. Pravilno je začrtalo pravno podlago za odločitev o predlogu, ki je v 54. členu Ustave in 106. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), predvsem v 5. odstavku 106. člena ZZZDR. Bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je pomembna za odločitev o predlogu, je, da pri nobenem od otrok ni zaznati izkušenj, povezanih s spolno zlorabo. Tak zaključek temelji na ugotovitvah izvedenke klinične psihologinje D. D. Izvedenka pri nobenem od otrok tudi ni zaznala škodljivih posledic ravnanj, ki jih je nasprotnemu udeležencu očitala predlagateljica. Prav tako ni zaznala ogroženosti otrok ali zavračanja stikov z očetom. Nasprotno. Ugotovila je, da si otroka želita imeti stike z očetom doma (ne na Centru za socialno delo). Takšnim ugotovitvam sodišča prve stopnje pritožnik ne nasprotuje, še več: ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje, ki je logična posledica teh ugotovitev, torej da predlog za odvzem pravice do stikov ni utemeljen, pritožnik ne izpodbija in je tudi ne more izpodbijati, saj mu je v korist. 9. Kaj so bili predlagateljičini razlogi za vložitev obravnavanega predloga oziroma kaj o tem meni nasprotni udeleženec in druge okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja, za odločitev o predlogu niso odločilnega pomena. Sodišče prve stopnje se zato utemeljeno ni ukvarjalo z drugimi vprašanji (tudi o tem, kako je treba umivati otroke in kdo je strokovnjak za ta vprašanja, ali ravnanje nasprotnega udeleženca dosega najvišje higienske standarde ...), pa tudi višje sodišče se ne more. Vse kar višje sodišče pritožniku lahko pojasni je, da lahko tudi najbolj vzorno izvrševanje higiene predstavlja pretiran poseg v otrokovo intimno sfero, če ga otrok tako doživlja.

10. V času od aprila 2014 do januarja 2016 je bilo pred Centrom za socialno delo izvršenih 27 stikov med otrokoma in nasprotnim udeležencem. Vsi so nesporno potekali v sproščenem, igrivem in dinamičnem vzdušju. Ob vsem zgoraj zapisanem in ob ugotovitvah sodišča, da si otroka želita stike doma in ne na Centru za socialno delo, nenazadnje pa tudi ob (v odgovoru na pritožbo) izraženem stališču predlagateljice, da naj se stiki začno izvrševati čim prej, pritožbeno sodišče pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da v dani situaciji, ne glede na to, da stikov nekaj mesecev ni bilo, ne bi bilo koristi od nadzorovanih stikov in zanje ni potrebe. Čim prej morajo začeti potekati redni običajni stiki. V tem delu je zato višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da ne bo vmesnega obdobja nadzorovanih stikov.

11. Pritožnik ima pomisleke glede določljivosti kraja, kjer ga otroka pred stikom počakata in kamor ju mora pripeljati nazaj. Sodišče prve stopnje je določilo, da ju prevzame in pripelje nazaj pred šolo. Skrbi, da ni jasno pred katero šolo, so odveč. Ne more biti nobenega dvoma, da gre za tisto šolo, ki jo otroka obiskujeta. Zakaj je sodišče prve stopnje odločilo tako, je obrazložilo v 21. točki izpodbijanega sklepa. Razlogov za takšno odločitev (ki je tudi po prepričanju višjega sodišča otrokoma v korist, saj jima škodi, da sta izpostavljena konfliktom med staršema), pa pritožnik niti ne izpodbija.

Povzetek odločitve višjega sodišča in podlaga zanjo

12. Višje sodišče je torej delno ugodilo pritožbi in sklep spremenilo. Ta del odločitve temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP. V preostalem je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo. Podlaga za takšno odločitev je v 2. točki 365. člena ZPP. O stikih med počitnicami višje sodišče ni odločalo, ker tudi sodišče prve stopnje ni. V tem delu bo moralo sodišče prve stopnje izdati dopolnilno odločbo.