Jedro

Zapisnik o dokončnih ugotovitvah o pregledu dela državnega tožilca in odločitev o ugovoru zoper ta zapisnik ne štejeta med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim zapisnikom in odločitvijo namreč ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi; vsebujeta le ugotovitve o opravljenem strokovnem nadzoru v konkretni kazenski zadevi in tožniku neposredno ne povzročata nobenih pravnih posledic. Posledično to pomeni, da nimata značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo izpodbija ugotovitve, vsebovane v poročilu o pregledu dela državnega tožilca št. Tu 6-4/73/2015-JVP z dne 18. 9. 2015, ki je bilo po tožnikovem ugovoru dopolnjeno z odločitvijo št. Tu 6-4/73/2015/ZF z dne 28. 10. 2015. Iz poročila o pregledu dela tožnika v zadevi opr. št. Kt 4091/2011 izhaja, da je bil pregled opravljen na podlagi odredbe generalnega državnega tožilca in v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo dela in odločitve državnega tožilca za umik obtožnega akta v navedeni zadevi. Zaključek pregledovalke je bil, da umik obtožnice v tej zadevi ni bil strokovno pravilen. Po tožnikovem ugovoru zoper navedeno poročilo je bilo njegovemu ugovoru delno ugodeno in k zaključku dodano, da umik obtožnice v tej zadevi ni bil strokovno pravilen, vendar v skladu s pravico državnega tožilca, da ponovno oceni dokaze in poda izjavo o odstopu od kazenskega pregona. V pripravljalnih vlogah tožnik ocenjuje, da je bila z izpodbijanima aktoma kršena njegova pravica do samostojnosti in do strokovnega ugleda državnega tožilca.

2. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da niso podani pogoji, ki jih za odločanje v upravnem sporu v 2. členu določa Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), saj napadeni akt nima narave dokončnega upravnega akta, zato sodišču predlaga, da tožbo zavrže. Pri tem se sklicuje na sodbo opr. št. U 1345/2008 in sklep opr. št. I U 723/2011 ter sklep opr. št. III U 30/2012. Izpodbijano poročilo in odločitev vsebujeta strokovne ugotovitve glede zakonitosti, strokovne pravilnosti dela tožnika in odločitve o umiku obtožbe, ne vsebuje pa nobene odločitve o kakšni pravici tožnika niti kakorkoli drugače ne posegata v njegov pravni položaj. Izpodbijane ugotovitve strokovnega nadzora so šele podlaga za morebitne odločitve v kasnejših postopkih (npr. pravica do napredovanja – 37. člen Zakona o državnem tožilstvu, ZDT-1), v katerih bodo izdani akti, zoper katere bo pravno varstvo po ZUP dovoljeno.

K I. točki izreka:

3. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

4. V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo z zakonom ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen ZUS-1). V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerim se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu pa je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

5. V konkretnem primeru iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je generalni državni tožilec po prejemu nadzorstvene pritožbe, na podlagi šestega odstavka 174. člena ZDT-1, odredil strokovni nadzor nad delom tožnika v kazenski zadevi opr. št. Kt 4091/2011. Po opravljenem pregledu dela tožnika v predmetni zadevi sta bila o ugotovitvah sestavljena izpodbijani zapisnik in odločitev. V obravnavanem primeru tožnik izpodbija zapisnik o opravljenem strokovnem pregledu dela tožnika v kazenski zadevi Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, opr. št. Kt 4091/2011, št. Tu 6-4/73/2015-JVP z dne 18. 9. 2015, s katerim je bilo ugotovljeno, da tožnik z umikom obtožnega akta ni ravnal strokovno pravilno, in odločitev o njegovem ugovoru zoper navedeni zapisnik št. Tu 6-4/73/2015/ZF z dne 28. 10. 2015, s katerim je bilo njegovemu ugovoru delno ugodeno in ugotovljeno, da tožnikov umik obtožnega akta ni bil strokovno pravilen vendar v skladu s pravico državnega tožilca ponovno oceniti dokaze in podati izjavo o odstopu od kazenskega pregona.

6. Izpodbijano poročilo je bilo izdano na podlagi določb 173. in 174. člena ZDT-1, ki določa, da strokovni nadzor nad delom okrožnih državnih tožilcev izvaja Vrhovno državno tožilstvo s splošnim, delnim ali posamičnim strokovnim pregledom dela državnih tožilstev in državnih tožilcev ter tožilskega osebja, s pregledovanjem spisov, vpisnikov in druge dokumentacije in na drug primeren način (prvi odstavek 173. členu ZDT-1). Tako ZDT-1 ureja splošni strokovni pregled dela okrožnih državnih tožilstev, delni strokovni pregled in strokovni pregled v posamezni zadevi (174. člen ZDT-1). Strokovni pregled v posamezni zadevi pa se opravi, če je to potrebno za odločanje o nadzorstveni pritožbi, za poročanje in obveščanje oziroma za izvrševanje drugih pristojnosti po tem zakonu (šesti odstavek 174. člena ZDT-1). V okviru strokovnega nadzora se pregleduje in ocenjuje zakonitost in pravočasnost dela, smotrnost uporabe procesnih pooblastil in možnosti ter pravilnost strokovnih odločitev glede na uveljavljeno politiko pregona in izdana splošna navodila. Ugotovljene pomanjkljivosti ali napake se obrazložijo z navedbo konkretnih primerov (četrti odstavek 173. člena ZDT-1). V petem odstavku istega člena pa je predpisana tudi obveznost seznanitve z ugotovitvami pregleda državnih tožilcev in tožilskega osebja, katerih delo oziroma poslovanje je bilo pregledano in njihova pravica posredovati pojasnila ali vložiti ugovor pri Vrhovnem državnem tožilstvu v 15 dneh od prejema poročila o pregledu. O ugovoru odloča vrhovni državni tožilec, ki ni opravljal pregleda in ki ga posebej določi generalni državni tožilec, odločitev o ugovoru mora biti obrazložena in je dokončna (šesti odstavek 173. člena ZDT-1). Natančnejša pravila glede strokovnega nadzora so urejena v Dravnotožilskem redu (členi 92.-97.).

7. Dravnotožilski red v 97. členu ureja strokovni pregled v posamezni zadevi. Strokovni pregled v posamezni zadevi se tako opravi v obsegu in na način, ki je potreben za odločanje o nadzorstveni pritožbi, za poročanje in obveščanje oziroma za izvrševanje drugih pristojnosti po zakonu, ki ureja državno tožilstvo (prvi odstavek). Pregled obsega strokovnost odločitev in aktov ter pravočasnost reševanja zadeve v skladu z merili Državnotožilskega sveta za kakovost dela državnih tožilcev (drugi odstavek). O opravljenem pregledu se sestavi poročilo in z njim seznani osebo, katere delo je bilo pregledano. Za vročitev poročila, postopek takojšnjega ukrepanja in za ugovorni postopek se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za splošni strokovni pregled. Dokončno poročilo se pošlje generalnemu državnemu tožilcu (tretji odstavek). Glede citiranih določb je Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. I Up 126/2014 zavzelo stališče, da iz besedila relevantnih določb izhaja, da: „...gre za strokovni nadzor, katerega namen je obravnava predvsem strokovnih vprašanj s področja tožilskega dela, to je pregled in ocena zakonitosti in pravočasnosti dela, ocena smotrnosti uporabe procesnih pooblastil in pregled pravilnosti strokovnih odločitev glede na uveljavljeno politiko pregona in izdana splošna navodila....“

8. Ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. I Up 126/2014, določb ZUS-1 in določb ZDT-1, sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da se zapisnik o dokončnih ugotovitvah o pregledu dela državnega tožilca in odločitev o ugovoru zoper ta zapisnik ne štejeta med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim zapisnikom in odločitvijo namreč ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi; vsebujeta le ugotovitve o opravljenem strokovnem nadzoru v konkretni kazenski zadevi in tožniku neposredno ne povzročata nobenih pravnih posledic. Posledično to pomeni, da nimata značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor. Izpodbijani zapisnik in odločitev bosta namreč lahko učinkovala šele tedaj, če bosta uporabljena npr. za ugotovitev disciplinskih kršitev tožnika (80. člen ZDT-1) oziroma napredovanja v plačnih razredih znotraj določene plačne lestvice za posamezni državni tožilski naziv oziroma napredovanje na višje državno tožilsko mesto in napredovanje v višji državno tožilski naziv oziroma položaj (37. člen ZDT-1). Sam po sebi zapisnik o dokončnih ugotovitvah o pregledu dela državnega tožilca iz navedenih razlogov torej nima samostojnega pravnega varstva. Takšno je tudi stališče upravno sodne prakse v podobnih primerih (na primer sodba U 1345/2008 z dne 15. 4. 2009, sklep I U 723/2011 z dne 28. 4. 2011, sodba III U 30/2012, Sklep VSRS I Up 126/2014).

9. Ker akt, ki ga s tožbo izpodbija tožnik, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

K II. točki izreka:

10. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrže ali zavrne ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.