U-I-177/03 - 14

2. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ismajlija Hamita in Arbena Dilija, obeh iz Prištine, Srbija in Črna gora, ki ju zastopajo Martin Bregant, Peter Volgemut, Zoran Hajtnik, Petra Mrhar in Primož Brišnik, odvetniki v Mengšu, na seji dne 2. decembra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 6. člena Pravilnika o posebnih pravilih bivanja in gibanja tujcev v centru za tujce in pogojih ter postopku za uporabo milejših ukrepov (Uradni list RS, št. 97/2000 in 92/03) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnika izpodbijata drugi odstavek 6. člena Pravilnika o posebnih pravilih bivanja in gibanja tujcev v centru za tujce in pogojih ter postopku za uporabo milejših ukrepov (v nadaljevanju Pravilnik), ki je bil izdan na podlagi Zakona tujcih (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. - v nadaljevanju ZTuj-1). Navajata, da sta na podlagi izpodbijane določbe še vedno nastanjena v centru za tujce, čeprav sta zaprosila za azil. Po njunem mnenju tujec z dnem vložitve prošnje za azil v skladu z Zakonom o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. - v nadaljevanju ZAzil) postane prosilec za azil, zato ZTuj-1 zanj preneha veljati. Sklicujeta se na četrti odstavek 3. člena ZTuj-1, ki določa, da se ta zakon ne uporablja za tujce, ki so zaprosili za azil, razen če ni z zakonom drugače določeno. Navajata, da ZAzil sicer določa omejitve gibanja prosilcem za azil (27. člen), vendar med njimi ni nastanitve v centru za tujce. Ker izpodbijani 6. člen Pravilnika določa nastanitev prosilcev za azil v centru za tujce, čeprav tega ukrepa ZAzil ne predvideva, po mnenju pobudnikov krši 153. člen Ustave in posledično tudi njuno svobodo gibanja iz 32. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlagata, naj izpodbijano določbo Pravilnika razveljavi.

B.

V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave in s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega položaja.

Prvi odstavek 6. člena Pravilnika določa, da se zoper tujca, ki mu je bil izrečen varstveni ukrep odstranitve tujca iz države in ki je v času, ko je bil zaradi odstranitve iz države nastanjen v centru za tujce, vložil vlogo za dodelitev azila (primer pobudnikov), postopek odstranitve iz države ustavi do pravnomočnosti odločitve o njegovi vlogi. Pobudnika izpodbijata drugi odstavek 6. člena Pravilnika, ki določa, da je v času, ko pristojni organ odloča o vlogi tujca za dodelitev azila, tujec nastanjen v centru za tujce. Svoj pravni interes pobudnika utemeljujeta z navedbo, da sta na podlagi izpodbijanega predpisa nastanjena v Izpostavi Centra za tujce v Prosenjakovcih, čeprav bi morala biti kot prosilca za azil nastanjena v azilnem domu.

Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Na podlagi prvega odstavka 26. člena ZUstS je Ustavno sodišče v postopku preizkusa pobude zaprosilo za pojasnila Ministrstvo za notranje zadeve. To je dne 12. 11. 2004 sporočilo, da sta bila pobudnika dne 24. 7. 2003 iz Izpostave Centra za tujce Prosenjakovci pripeljana v Azilni dom v Ljubljani, ki sta ga dne 28. 10. 2003 samovoljno zapustila, ter da se po razpoložljivih podatkih ne nahajata več v državi. Iz navedenega izhaja, da morebitna ugoditev predlogu pobudnikov ne bi privedla do izboljšanja njunega položaja. Pobudnika torej ne izkazujeta pravnega interesa, zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj