Jedro

Ker tožnica kljub več pozivom in pojasnilom sodišča prve stopnje ni prilagodila zahtevka na dopustitev odmere dela zemljišča, ni založila predujma za potrebno geodetsko odmero in vztrajala pri podanem (so)lastninskem zahtevku na celotni parceli, je sodišče prve stopnje primarni (posledično pa tudi podredni) tožbeni zahtevek zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica solastnica parc. št. 8/1 k. o. X do 9/10 in podredni tožbeni zahtevek, s katerim je od vsakega toženca zahtevala plačilo zneska 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila. Tožnici je naložilo, da mora v petnajstih dneh prvi in drugi toženi stranki nerazdelno povrniti njune pravdne stroške.

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila tožnica, ki najprej ugotavlja, da je bilo med postopkom več priložnosti za mirno rešitev spora, kar dokazuje, da se toženci še kako dobro zavedajo, da so solastniki nepremičnine, na kateri je postavljena nepremičnina, ki je zgrajena v pretežni meri s sredstvi in rokami tožnice. Sodišče je v resnici zelo formalno in skopo presojalo vse okoliščine, čeprav je res, da je večkrat podalo napotek in poziv za ustrezno angažiranje izvedenca geodetske zaradi odmere zemljišča. Čeprav je pritožnici služba za brezplačno pravno pomoč pojasnila, da brezplačna pravna pomoč za zastopanje pred sodiščem prve stopnje vključuje tudi oprostitev plačila stroškov postopka, je bila ponovno pozvana, da vloži predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na sodnega izvedenca, ki pa je bila zaradi prekoračenega cenzusa zavrnjena. Pritožnica meni, da je bila na ta način še posebej oškodovana, ker ji je bilo enkrat pojasnjeno, da se stroški krijejo na podlagi prvotne odločitve o brezplačni pravni pomoči, ko pa je prišlo do situacije, da bi se le-ta morala realizirati, to ni bilo izpolnjeno. To je tudi glavni glavni razlog, da predujem za sodnega izvedenca ni bil plačan. Sodišče bi moralo pritožnico v okviru materialno procesnega vodstva poučiti oziroma ji pojasniti, zakaj je treba predujem plačati. Vprašanje sodnega izvedenca geodetske stroke se je vleklo od poravnalnega naroka dalje, nerazumevanje tožnice pa je bilo tolikšno, da ga ni bilo mogoče odpraviti. Če je sodišče menilo, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, bi moralo pozvati stranko v okviru materialnopravnega vodstva na popravo tožbenega zahtevka, česar ni storilo. Sodišče bi moralo primarnemu tožbenemu zahtevku ugoditi vsaj v delu, v katerem je štelo, da je utemeljen. Če ni bilo pogojev za ugoditev primarnemu zahtevku, bi bilo treba ugotavljati vse okoliščine podrednega zahtevka, izvesti vse dokaze, upoštevati vsa navajanja pravnih strank, jih pretehtati, preizkusiti in izdati odločbo. Zaključek sodišča, da tožnica kot solastnica objekta nima pravice do povračila svojih vlaganj od drugega toženca in tretje toženke, je neutemeljen in napačen. Sodišče se sicer sklicuje na ZEN, ki pa je zakon, ki opredeljuje same parcele in stavbe. Za odločitev v zvezi s podrednim zahtevkom angažiranje izvedenca geodetske stroke ni potrebno.

3. Toženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je pokojna O. Š. (toženci so njeni dediči) z darilno pogodbo z dne 17. 5. 1972 tožnici in prvemu tožencu (sinu) podarila zemljišči parc. št. 4 in 5 k. o. ... in staro hišo s funkcionalnim zemljiščem. Tožnica in prvi toženec sta v nadaljevanju pridobila gradbeno dovoljenje in zgradila nov objekt na zemljišču, za katerega sta zmotno mislila, da jima je bil podarjen. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (in tega pritožba ne izpodbija), da so bile stranke darilne pogodbe v času sklepanja v zmoti glede lege podarjenega zemljišča in sta hišo (z)gradila na zemljišču parc. št. 8/1 k. o. ..., ki je bilo v času gradnje last O. Š., sedaj pa so na podlagi sklepa o dedovanju solastniki toženci. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo (in tudi to ni izpodbijano), da je tožnica z gradnjo na tujem svetu (skupaj s prvim tožencem) pridobila solastninsko pravico le na prostorsko omejenem delu tujega (sedaj spornega) zemljišča parc. št. 8/1 k. o. ... in sicer v obsegu stavbišča pod stavbo in ohišnico na JV delu te parcele(1). Ker tožnica kljub več pozivom in pojasnilom sodišča prve stopnje ni prilagodila zahtevka na dopustitev odmere dela zemljišča, ni založila predujma za potrebno geodetsko odmero in vztrajala pri podanem (so)lastninskem zahtevku na celotni parceli 8/1 k. o ...(2), je sodišče prve stopnje primarni (posledično pa tudi podredni) tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Pritožba neutemeljeno in tudi nekorektno očita sodišču prve stopnje, da je „formalno in skopo“ presojalo vse okoliščine primera. Nasprotno, sodišče prve stopnje je skrbno in zanesljivo ugotovilo vse odločilne dejanske okoliščine in aktivno sodelovalo s strankami pri dogovorih o mirni rešitvi spori. Do mirne rešitve spora (npr. s sodno poravnavo) ali vsaj delne ugoditve primarnemu tožbenemu zahtevku pa ni prišlo izključno iz razlogov na strani tožnice, ki ni prilagodila tožbenega zahtevka in ni založila stroškov za dokaz z izvedencem geometrom. Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, ki se je sklicevalo na določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin, da brez določitve stavbnega in funkcionalnega zemljišča k hiši na naslovu ... ter vpisa stavbe v kataster stavb ni mogoče določiti solastniškega deleža tožnice na delu nepremičnine, ker mora biti že v sodnem postopku izdelan elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi moralo biti primarnemu tožbenemu zahtevku vsaj delno ugodeno.

7. Neutemeljene so nadalje pritožbene navedbe, da je bila tožnica v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči oškodovana, ker ji je bilo pojasnjeno, da bodo stroški za izvedenca geodetske stroke kriti iz brezplačne pravne pomoči opr. št. Bpp 557/2007(3). Odločilno je, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki „zastopanja pred sodiščem 1. stopnje in sestave ter vložitve ustreznih vlog v zvezi z ugotavljanjem lastninske pravice ali zahtevkov iz naslova vlaganj na skupnih nepremičninah“, kar izhaja iz odločbe Bpp 557/2007 (A38) in da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo stroškov izdelave geodetskega elaborata zavrnjena. Tožnica torej ni mogla utemeljeno(4) pričakovati, da bodo stroški za izvedenca kriti iz naslova že dodeljenega obsega brezplačne pravne pomoči in mora sebi pripisati posledice neplačila predujma za sodnega izvedenca. Sodišču prve stopnje tožnici, ki jo je zastopal odvetnik, ni bilo dolžno še dodatno pojasnjevati, zakaj je treba predujem plačati.

8. Neutemeljen je nazadnje še pritožbeni očitek, da bi se sodišče prve stopnje moralo podrobneje ukvarjati z dejanskimi navedbami glede vlaganj v zvezi s podrednim tožbenim zahtevkom, ker za odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku angažiranje izvedenca ni bilo potrebno. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica povrnitve vlaganj od drugega toženca in tretje toženke ne more zahtevati in da bi morala v razmerju do prvega toženca (bivšega moža, s katerim je z gradnjo na tujem svetu originarno pridobila solastninsko pravico na delu zemljišča parc. št. 8 k. o. ...) najprej doseči nesporno ugotovitev, kaj obsega njuno skupno premoženje ter šele nato uveljavljati višji delež iz naslova vlaganj. Pritožbeno sodišče glede zavrnitve podrednega zahtevka pritrjuje tudi ostalim razlogom sodišča prve stopnje iz 10. točke obrazložitve.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Približno 300m2, kar ustreza obsegu podarjene kvadrature zemljišč parc. št. 4 in 5 k. o. ...

Op. št. (2): Ki obsega 714 m2. Op. št. (3): Kar sicer res izhaja iz dopisa strokovne službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem z dne 14. 10. 2013 (list. št. 57).

Op. št. (4): Na naroku dne 2. 4. 2015 je bilo celo izrecno ugotovljeno, „da je tožnica zmotno menila, da ima pravico do plačila stroškov postopka iz dodeljene odločbe Bpp 557/2007 in da bo sodišče samo založilo te stroške za geodeta“ (list. št. 61) in je bil tožnici dodeljen dodatni 30 dnevni rok za plačilo stroškov izdelave geodetskega elaborata.