Jedro

Pritožbo je vložila A.A.A., politična stranka, ki glede na določbe 97. člena ZLV ni aktivno legitimirana stranka, saj pritožbo zoper zavrnilno odločbo volilne komisije lahko vloži le kandidat ali predstavnik kandidatne liste. Sodišče je pritožbo ne glede na navedeno vzelo v obravnavo glede na to, da je pouk o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi nepopoln, saj ne navaja, kdo je aktivno legitimiran za pritožbo, nepopoln pravni pouk pa ne more biti v škodo pritožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Občinska volilna komisija Občine L.M. je z uvodoma navedeno odločbo zavrnila listo kandidatov Stranke A.A.A. - A.A., za volitve članov Občinskega sveta, ki bodo 22. oktobra 2006, s katero je bil določen kot edini kandidat C.C. iz L.M. Svojo odločitev je oprla na ugotovitev, da iz zapisnika o delu organa stranke in seznama udeležencev izhaja, da je pri določitvi kandidature sodeloval le en član stranke, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v Občini L.M. Zakon o lokalnih volitvah (ZLV, Uradni list RS, št. 22/06-UPB1 in 70/06-odl. US) v 2. odstavku 67. člena v zvezi s 51. členom določa, da politične stranke določijo kandidate po postopku, določenem z njihovimi pravili. Pri določanju kandidatov pa smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Občinska volilna komisija meni, da iz besedila zakona izhaja, da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, in to najmanj trije, kajti določba je v zakonu zapisana v množinski obliki. Te okoliščine morajo biti razvidne iz zapisnika o določitvi kandidatov, ki mora biti priložen kandidaturi. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kandidatura ni zakonita. Ker po ugotovitvi Občinske volilne komisije ti pogoji v spornem primeru niso bili izpolnjeni, je kandidaturo, ki je bila določena v nasprotju z 51. členom ZLV, zavrnila.

Pritožnica svojo pravočasno vloženo pritožbo utemeljuje z navedbami, da je pri Občinski volilni komisiji pravočasno vložila vse potrebne volilne dokumente. Po statutu pritožnice so ravnali enako kot leta 2002 na lokalnih volitvah (ko jim od 15 vloženih list nobena občinska komisija liste ni zavrnila). Po statutu mora biti iz vsake občine prisoten najmanj en član oziroma predstavnik liste, ki glasuje zase. Iz L.M. je bil prisoten C.C., član stranke, ki je tajno glasoval za svojo listo. Čeprav ZLV v 51. členu govori, da morajo biti prisotni člani, to je v množini, pa v tem členu nikjer ni zapisano, da morajo biti člani trije. O treh izrecno govori npr. 41. člen ZLV, ki opredeljuje volitve v svetu krajevne skupnosti oziroma mestnih četrtih. Potrditev vseh kandidatnih list s strani še preostalih 26 vabljenih udeležencev organa, ki je določal kandidature, je pokazala velik interes, da se z listo A.A.A., edino tipično okoljevarstveno stranko, nastopi tudi v Občini L.M. in da se s tem izboljša kvaliteta življenja in bivanja v tem kraju. Pri podpori kandidature C.C. je bilo na seji konvencije tudi pet članov stranke iz N.N.N., ki so ga tudi podprli. Občinska volilna komisija L.M. teh podpor ni želela sprejeti in jih je zavrnila. To dejanje smatra pritožnica kot politično angažiranost članov Občinske volilne komisije, da se ne bi pojavile nove liste, ki bi konkurirale obstoječim strankam v občinah. Volilna konvencija pritožnice poteka na nivoju republike za vse vložene liste po občinah, ker pritožnica še ne premore lastnih občinskih odborov. Pritožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Občinska volilna komisija L.M. je dostavila na zadevo nanašajoče se volilne spise in obširen odgovor na pritožbo, v katerem izpodbija pritožbena stališča in podrobneje pojasnjuje razloge, zaradi katerih je bila kandidatura zavrnjena. Predlaga, da sodišče pritožbo zavrne.

Tožbo je vložila A.A.A., politična stranka, ki glede na določbe 97. člena ZLV ni aktivno legitimirana stranka, saj pritožbo zoper zavrnilno odločbo volilne komisije lahko vloži le kandidat ali predstavnik kandidatne liste. Sodišče je pritožbo ne glede na navedeno vzelo v obravnavo glede na to, da je pouk o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi nepopoln, saj ne navaja, kdo je aktivno legitimiran za pritožbo, nepopoln pravni pouk pa ne more biti v škodo pritožnika.

Pritožba ni utemeljena.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbah št. Up-630/02-11 z dne 28. 10. 2002 in Up-634/02-9 z dne 28. 10. 2002 (objavljeni v Uradnem listu RS, št. 94/02) obravnavalo vprašanje, pod kakšnimi pogoji je mogoče šteti za skladno z odločbo 51. člena ZLV določanje kandidatur, pri katerem so sodelovali tako člani politične stranke, ki nimajo prebivališča v občini za katero se sestavlja kandidatura, kot tudi člani, ki imajo prebivališče v tej občini. Sprejelo je stališče, da je takšen način določanja kandidatur mogoč, vendar samo pod pogojem, da iz volilnega materiala (zapisnika o določitvi kandidatov) nedvoumno izhaja, da so kandidaturo določili tudi člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v zadevni občini, s tajnim glasovanjem. Iz pravnih stališč v navedenih odločbah izhaja, da je Ustavno sodišče menilo, da mora sodelovati pri sestavljanju kandidatur več članov stranke iz občine, na katere se nanaša kandidatura (uporabljalo je v obeh primerih množinsko obliko). Svojo odločitev v zadevi Up 634/02-9 (ki je po vpisniških podatkih Upravnega sodišča zadeva, v kateri je nastopala kot ustavna pritožnica A.A.A.) je oprlo na dejansko ugotovitev, da so pri sestavljanju kandidature sodelovali tudi člani stranke iz občine, za katero je bila kandidatura določena. Upravno sodišče ugotavlja, da je obravnavani sporni primer glede na okoliščine sestavljanja oziroma določanja kandidatur sicer podoben primerom, o katerih je odločalo Ustavno sodišče v navedenih odločbah, vendar pa se od tam navedenega dejanskega stanja razlikuje po tem, da je pri sestavljanju sporne kandidature za volitve v Občinski svet Občine L.M.. sodeloval samo en član stranke, torej pritožnice, s stalnim prebivališčem v tej občini. Glede na do, da 51. člen ZLV govori o članih stranke, torej o množinski obliki, kar v slovenskem jeziku pomeni, da morajo sodelovati pri določanju kandidature najmanj trije člani stranke s stalnim prebivališčem v zadevni občini, v spornem primeru pa je sodeloval samo en član s stalnim prebivališčem v tej občini, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in njena odločba zakonita, zato je bilo treba pritožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06-odl. US), v zvezi z 102. členom ZLV, zavrniti.