Jedro

Percepcija o nepristranskosti sojenja bo v konkretnem primeru lahko zagotovljena že z izločitvijo sodnice oziroma sodnikov po 3. oziroma 6. točki 70. člena ZPP.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožeča stranka je predlagala, naj Vrhovno sodišče za odločanje v uvodoma navedeni pravdni zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, kar je utemeljila s pojasnilom, da je ustanovitelj in zastopnik obeh toženih strank B. B., ki je zdravnik in osebni prijatelj z več sodniki celjskega okrajnega, okrožnega in pritožbenega sodišča, poleg tega pa je tudi bližnji sorodnik sodnice celjskega okrajnega sodišča ..., kar pri tožeči stranki vzbuja dvom v nepristranskost sodnikov Okrajnega sodišča v Celju, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v obravnavani motenski pravdi.

2. Ob posredovanju predloga za delegacijo Vrhovnemu sodišču je razpravljajoča sodnica v spremnem dopisu zapisala, da je B. D. res poznan celjski očesni zdravnik, ki zdravi in verjetno prijateljuje tudi z nekaterimi sodniki celjskih okrajnega, okrožnega in pritožbenega sodišča ter da je bližnji sorodnik okrajne sodnice ... Dopušča možnost, da je bila na okulističnem pregledu pri njem pred leti tudi sama in meni, da so k njemu hodili ali še hodijo na preglede tudi sodelavci, zaradi česar podpira predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki bi o zahtevi odločilo, saj bo na ta način odpadel vsakršen dvom in razlog tožeče stranke v nepristranskost sojenja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Krajevna in stvarna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pravdne stranke izven možnosti, ki jima jih daje navedeni zakon, sodišča, ki bo odločalo v posameznem sporu, ne morejo prosto izbirati. Izjemo od takšne ureditve predstavlja določba 67. člena ZPP, po kateri lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je pomemben procesni institut s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, ki izhaja iz pravice do sodnega varstva, določene v 23. členu Ustave Republike Slovenije iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti.

5. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

6. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča ne spada okoliščina, da ustanovitelj in zastopnik toženih strank „zdravi in osebno prijateljuje z veliko sodniki celjskega okrajnega, okrožnega in pritožbenega sodišča in je bližnji sorodnik sodnice celjskega okrajnega sodišča ...“. Krvno sorodstvo sodnika s stranko v ravni vrsti do kateregakoli kolena in v stranski vrsti do četrtega kolena je razlog za obligatorno izločitev sodnika (3. točka 70. člena ZPP); če je podan ta izločitveni razlog mora sodnik takoj prenehati s kakršnimkoli delom v zadevi in to sporočiti predsedniku sodišča, ki mu določi namestnika (prvi odstavek 71. člena ZPP). Tudi druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, so lahko razlog za sodnikovo izločitev (6. točka 70. člena ZPP); če namreč sodnik misli, da so podane okoliščine, ki niso razlog za obligatorno izločitev, pa vendarle spravljajo v dvom njegovo nepristranskost, sporoči to predsedniku sodišča, ki odloči o njegovi izločitvi (drugi odstavek 71. člena ZPP). Ena od takih okoliščin je nedvomno tudi osebno prijateljstvo sodnika s stranko, ki je fizična oseba oziroma z ustanoviteljem in zakonitim zastopnikom stranke, ki je pravna oseba. Percepcija o nepristranskosti sojenja bo v konkretnem primeru lahko zagotovljena že z izločitvijo sodnice oziroma sodnikov po 3. oziroma 6. točki 70. člena ZPP. Za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti po 67. členu ZPP ni podlage.