Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep po svoji vsebini ni popravni sklep. Po 1. odstavku 328. člena lahko predsednik senata kadarkoli popravi očitne pisne in računske pomote. Že v prvem izpodbijanem sklepu je navedeno, katere vrste stroški gredo toženki in v kakšni višini, napačen je le seštevek priznanih postavk. Ta napaka je v izpodbijanem sklepu pravilno ocenjena kot očitna računska pomota.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim popravnim sklepom odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti pravdne stroške v višini 461 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne po prejemu sklepa. Z drugim izpodbijanim popravnim sklepom je odločilo, da se znesek dolžnih pravdnih stroškov pravilno glasi 562,42 EUR.

2. Tožnik v pritožbi zoper prvi izpodbijani popravni sklep trdi, da mu ni jasno, zakaj je sodišče glede na dejstvo, da je bil toženkin ugovor zavrnjen, ustavilo izvršbo, in zakaj mu je naložilo stroške postopka. Meni, da je prišlo do napake sodišča tudi pri izdaji popravnega sklepa z dne 2. 3. 2015. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. V pritožbi zoper drugi izpodbijani popravni sklep navaja, da je sodišče pri dovolitvi izvršbe pod številko VL 179806/2013 spregledalo, da je v predlogu za izvršbo navedel številko izvršilne zadeve IN 1565/2013, ki že teče za isto terjatev in za katero že obstaja izvršilni naslov. Sodišče bi ga zato moralo obravnavati po vsebini kot predlog na podlagi izvršilnega naslova oziroma kot predlog za novo izvršilno sredstvo v izvršilni zadevi IN 1565/2003. Sodišče je napačno dovolilo izvršbo oziroma izdalo sklep VL 179806/2013 z dne 15. 11. 2013, posledično pa nadaljevalo postopek pred pravdnim sodiščem, s čimer so obema strankama nastali stroški, ki jih je neupravičeno povzročilo sodišče. Sklep o odmeri stroškov in izpodbijani popravni sklep sta zato neutemeljena. Poleg tega niso podane predpostavke za izdajo popravnega sklepa, saj so z njim tožniku naložene nove in višje obveznosti, kar ne predstavlja računske pomote. Predlaga, naj sodišče ponovno celovito obravnava zadevo, pravilno uvede postopke in odmerjene stroške odpravi oziroma razveljavi.

4. Toženka ni odgovorila na pritožbi.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Glede na to, da sta s pritožbo izpodbijana dva popravna sklepa, izdana po sklepu o ustavitvi postopka zaradi domnevnega umika tožbe, in da pritožnik v pritožbi trdi, da do odločanja v pravdnem postopku sploh ne bi smelo priti, pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje dosedanji potek postopka.

7. Na podlagi upnikovega (tožnikovega) predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 9.688,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2013 je izvršilno sodišče izdalo sklep, s katerim je dolžnici (toženki) naložilo plačilo navedene terjatve, dovolilo predlagano izvršbo, odmerilo upnikove izvršilne stroške, določilo izvršitelja in pristojno sodišče za vodenje izvršbe. Po dolžničinem (toženkinem) ugovoru je sodišče sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Od pravnomočnosti tega sklepa se je zadeva obravnavala v pravdnem postopku. Ker tožnik kljub pozivu ni (do)plačal sodne takse, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 2. 2015 sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bilo toženki naloženo plačilo terjatve, in postopek ustavilo. Toženka je 13. 2. 2015 podala zahtevo za povrnitev stroškov postopka in predlog za izdajo popravnega sklepa, podrejeno pritožbo. Priglasila je stroške, ki jih dotlej še ni, in predlagala, naj sodišče s popravnim sklepom odloči o povrnitvi teh stroškov in stroškov, ki jih je že prej priglasila v izvršilnem postopku. S sklepom z dne 2. 3. 2015 je sodišče odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti pravdne stroške v znesku 461 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da gre za nagrado za postopek v znesku 252 EUR, nagrado za pritožbo v znesku 189 EUR, za materialne stroške v višini 20 EUR in 22 % davek na dodano vrednost. Z drugim izpodbijanim sklepom je popravilo nepravilen seštevek navedenih postavk.

8. Za odločitev o pritožbah se ni treba izreči o utemeljenosti pritožbene trditve, da bi moralo sodišče toženčev predlog obravnavati kot nov predlog za izvršbo in ne kot predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Potem ko je bila zadeva odstopljena v pravdo, pravdno sodišče ni moglo postopati drugače, kot da je predlog obravnavalo kot tožbo (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

9. Prvi izpodbijani sklep po svoji vsebini ni popravni sklep, marveč sklep o povrnitvi stroškov, izdan na podlagi toženkine zahteve. Ker je bil postopek ustavljen, ne da bi bila izvedena glavna obravnava, je toženka smela na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP v petnajstih dneh po vročitvi sklepa o ustavitvi postopka zahtevati povrnitev stroškov. Glede na to, da je toženka tako zahtevo podala, je (smiselno uveljavljen) pritožbeni očitek o tem, da sklep nima podlage, neutemeljen.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da drugi izpodbijani sklep po svoji vsebini ni popravni sklep. Po prvem odstavku 328. člena lahko predsednik senata kadarkoli popravi očitne pisne in računske pomote. Že v prvem izpodbijanem sklepu je navedeno, katere vrste stroški gredo toženki in v kakšni višini, napačen je le seštevek priznanih postavk. Ta napaka je v izpodbijanem sklepu pravilno ocenjena kot očitna računska pomota.

11. Po ugotovitvi, da pritožbeni očitki niso utemeljeni in da niso podane niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).