Jedro

Otrokova ogroženost in obstoj škode oziroma njen verjeten nastanek sta pravna standarda, ki ju je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen, je treba interpretirati v luči zavarovanja širše koristi otroka. Družinski postopki v primerih podrobnejšega ugotavljanja starševskih sposobnosti s postavitvijo izvedencev ali ob številnih predlogih strank za izdajo začasnih odredb praviloma trajajo daljši čas. Zato zgolj možnost zagotavljanja najnujnejših eksistencialnih potreb otroka s strani enega od staršev in hkrati nezmožnost zagotavljanja ostalih potreb, ki bi otroku omogočale zdrav intelektualni in socialni razvoj, predstavlja ogroženost, ki utemeljuje začasno ureditev preživnine.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z 8. 12. 2023 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z 21. 2. 2024 se delno ugodi in sklep v III. točki izreka tako spremeni, da se ugovoru zoper začasno odredbo o ureditvi stikov pod nadzorom ugodi, izdana začasna odredba razveljavi ter se predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrne. V preostalem delu se pritožba predlagatelja zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.S sklepom z 8. 12. 2023 je sodišče zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem bi mladoletno hči udeležencev A. A. zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu, uredilo stike z materjo ter nadomestilo soglasje nasprotne udeleženke za izpis deklice iz vrtca v L. ter vpis v vrtec v M. Odločitev o stroških postopka z začasno odredbo je pridržalo za končno odločbo.

2.Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in predlaga njegovo spremembo. Ne zdi se mu sprejemljivo, da bo o pritožbi odločalo sodišče druge stopnje, o ugovoru nasprotne udeleženke pa prvostopno sodišče. Sodišče je o predlogih udeležencev za izdajo začasne odredbe odločilo s tremi sklepi, kar je neekonomično in ga finančno izčrpava. Graja ravnanje sodišča, ki je o predlogu za izdajo začasne odredbe nasprotne udeleženke odločilo še preden je iztekel rok, v katerem mu je omogočilo odgovor. S tem ga je postavilo v neenakopraven položaj v razmerju do nasprotne udeleženke. Ob primerjanju odločitev o izdanih začasnih odredbah po predlogu nasprotne udeleženke izpodbijani sklep kaže, da ga sodišče šteje za manjvrednega starša. Očita mu odtujevanje hčerke, čeprav je razlog za njen jok ob predajah v spremenjenih okoliščinah zaradi ločenega življenja staršev in rojstvu sestrice, kar je potrdila tudi nasprotna udeleženka. Sodišče nima strokovnega znanja, da bi lahko njegovo ravnanje ocenjevalo kot čustveno izsiljevanje in manipuliranje. S svojo odločitvijo ni zasledovalo koristi obeh otrok, temveč ga je kaznovalo, ker je starejši hčerki posvečal več časa. Sprejeta odločitev predlagatelja omejuje v starševskih upravičenjih in vzpostavlja stanje, po katerem bo prišlo do rahljanja vezi z otrokom. Njegove ugovorne navedbe naj se štejejo kot del pritožbenih navedb.

3.S sklepom z 21. 2. 2024 je sodišče zavrnilo: (I.) predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe z 8. 12. 2023 o začasni ureditvi stikov med počitnicami, (II.) ugovor predlagatelja zoper začasno odredbo, s katero mu je sodišče naložilo začasno plačevanje preživnine za hči A. A. v znesku 170 EUR mesečno in za hči B. A. v znesku 100 EUR mesečno, (III.) ugovor predlagatelja zoper začasno odredbo, s katero je sodišče stike med njim in hčerkama določilo pod nadzorom CSD ter (IV.) predlog predlagatelja za postavitev kolizijskega skrbnika obema hčerkama. Sklenilo je, da bo odločitev o stroških v zvezi z začasnimi odredbami pridržalo za končno odločbo (V.).

4.Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in predlaga njegovo spremembo, tako da sodišče njegovim predlogom in ugovorom ugodi ter mu prizna stroške postopka.

5.Čeprav je glede na čas izdaje sklepa odločitev o začasni ureditvi stikov med zimskimi počitnicami brez pomena, predlagatelj opozarja, da je sodišče predlog obravnavalo šele dva meseca po njegovi vložitvi. Kot razlog za zavrnitev predloga je izpostavilo pomanjkanje ogroženosti otroka, ki je pri začasni ureditvi preživljanja sploh ni ugotavljalo. Predlagatelj je bil obravnavan neenakopravno, kar izhaja tudi iz ravnanja sodišča, ki pred isto sodnico ločeno vodi postopek izvrševanja starševske skrbi zaradi vpisa otroka v vrtec, čeprav bi se postopka morala obravnavati skupaj.

6.Odločitev o zavrnitvi ugovora v zvezi z začasnim preživljanjem je v nasprotju s sodno prakso, po kateri mora predlagatelj začasne odredbe za plačilo preživnine izkazati, da s svojimi prihodki glede na druge stroške ne zmore pokrivati nujnih eksistenčnih obveznosti otroka. Razlogi sklepa, da je preživnina namenjena tudi kritju stroškov za zdrav intelektualni in socialni razvoj, so materialnopravno napačni.

7.Sodišče dva meseca po izdaji začasne odredbe o izvajanju stikov pod nadzorom ni uspelo doseči njene realizacije. Predlagatelju ni bila dana možnost, da se o predlogu izreče, kljub temu, da se je pooblaščenka nasprotne udeleženke s tem strinjala. Sodišče ga je o vsebini njenih očitkov zasliševalo in ga pri tem postavilo v vlogo starša z manj pravicami. Ker se stališča staršev razlikujejo glede ureditve začasne vzgoje in varstva ter stikov, bi moralo deklicama postaviti kolizijskega skrbnika. Sodišče je z odločitvijo, sprejeto brez mnenja CSD ali izvedenke, mimo zakonskih določil, kršilo pravico do izjave in mu omejilo starševsko skrb na način, namenjen skrajnim primerom ogrožanja otroka. Predlog nasprotne udeleženke predstavlja zlorabo procesnih pravic in ustvarjanje nedovoljenega pritiska na predlagatelja, ki je zgolj predlagal tisto, kar je nasprotna udeleženka že izvršila, ko je otroka prepisala v vrtec v L. Za izrek neprimernih besed stiki pod nadzorom niso ustrezno sredstvo. Stikov ni samovoljno širil, temveč jih je izvrševal celo v manjši meri, kot je določeno z začasno odredbo. Za jok ob predaji je nasprotna udeleženka navedla druge razloge, zaradi katerih je A. A. bolj občutljiva za spremembe, in tega ni pripisala ravnanju predlagatelja.

8.Nasprotna udeleženka je predlagatelju očitala konflikten odnos z materjo, ki jo črni pred hčerko, in neizvajanje stikov z B. A. Glede B. A. je izpovedala, da je bila šele pred enim mesecem dovolj samostojna za sprehod z očetom. Sodišče je enostransko sledilo nasprotni udeleženki, ob tem upoštevalo le del njene izpovedi, in se glede na rigoroznost ukrepa nesprejemljivo sklicevalo na nižji dokazni standard. Stiki v zadevi so bili že začasno določeni, deklica ni bila ogrožena, zato je predlagatelj prepričan, da je sodišče mamo neutemeljeno favoriziralo. Stiki z B. A. bi lahko potekali tako, da bi sodišče določilo poseben dan za izvajanje stikov. Za A. A. ni primerno, da se drastično zmanjša obseg stikov in nato prisilno ustvari situacijo, ko mora pozornost očeta še deliti. Odločitev je škodljiva za obe deklici ter se predlagatelj sprašuje, kdo bo zanjo odgovarjal.

5.Nasprotna udeleženka na pritožbi ni odgovorila.

6.Pritožba zoper sklep z 8. 12. 2023 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z 21. 2. 2024 je delno utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z 8. 12. 2023:

7.S sklepom z 8. 12. 2023 je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi triletno hči udeležencev začasno zaupalo v vzgojo in varstvo očetu, določilo stike z materjo in nadomestilo njeno soglasje za prepis otroka v vrtec v M. Predlagatelj je predlog utemeljeval s stisko deklice, ki jo izraža ob predajah s stikov, ko se ne želi vrniti k materi, zaradi česar ji je treba zagotoviti varno in mirno okolje.

8.Izdaja začasne odredbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo med sodnim postopkom je omejena na izjemne primere, ko je otrok zaradi ravnanja enega od staršev močno ogrožen oziroma ta zanj ne zmore ustrezno poskrbeti, zato je takojšnje zaupanje drugemu staršu nujno še pred iztekom sodnega postopka. Pritožbeno sodišče soglaša, da za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Dejstvo, da predaja otroka po zaključku stikov z očetom ne poteka mirno in da se triletna deklica nanjo odzove z nasprotovanjem in jokom, ne predstavlja razloga za njeno začasno zaupanje drugemu staršu. Da mati za deklico zaradi slabših starševskih sposobnosti ne bi zmogla ustrezno poskrbeti in da bi bilo zato začasno zaupanje očetu nujno, predlagatelj niti ne zatrjuje. Njegove pritožbene navedbe so vsebinsko usmerjene predvsem v odločitve sodišča, s katerimi je ugodilo predlogom za izdajo začasne odredbe s strani nasprotne udeleženke, do česar se bo pritožbeno sodišče opredeljevalo v nadaljevanju sklepa.

9.Sodišče z izdajo ločenih sklepov o predlogih udeležencev ni zagrešilo procesne kršitve in tudi ni favoriziralo nobenega od udeležencev postopka. Ker je po izvedbi naroka z 10. 11. 2023 ugotovilo, da za odločitev o začasnem zaupanju deklice v vzgojo in varstvo očetu niso izpolnjeni pogoji iz 161. člena Družinskega zakonika (DZ), je predlog utemeljeno zavrnilo ter predlagatelja pravilno poučilo o pravnem sredstvu. Opustitev možnosti, da se predlagatelj izreče o kasnejšem predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila nasprotna udeleženka, ne predstavlja kršitve pravice do izjave o njegovem predlogu. Pravica do izjave je v postopku izdaje začasne odredbe tudi sicer omejena.

10.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

11.Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP je sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo pridržalo za končno odločbo.

O pritožbi zoper sklep z 21. 2. 2024:

Sodišče prve stopnje je 8. 12. 2023 poleg zavrnitve predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe z ločenima sklepoma odločilo še o predlogih nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe o začasnem preživljanju mladoletnih hčera in o spremembi ureditve stikov, ki jima je ugodilo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločalo o ugovorih predlagatelja zoper omenjena sklepa ter o njegovih dodatnih predlogih za ureditev stikov med božično novoletnimi prazniki ter postavitvi kolizijskega skrbnika.

O ureditvi stikov med božično novoletnimi prazniki:

12. Regulacijska začasna odredba v družinskem postopku ni namenjena priložnostnemu urejanju razmerij med udeleženci, temveč preprečevanju ogroženosti otroka (161. člen DZ). Te predlagatelj ni zatrjeval, temveč se je skliceval zgolj na običajno urejanje stikov med starši in otroki v času praznikov. To za izdajo začasne odredbe ne zadošča, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.

O postavitvi kolizijskega skrbnika:

13.Po določilu prvega odstavka 269. člena DZ sodišče kolizijskega skrbnika imenuje otroku, nad katerim izvajajo skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Ne gre torej zgolj za kolizijo interesov med starši in njihova različna stališča o zaupanju v vzgojo in varstvo ter izvajanju stikov, na kar predlagatelj opira svoj predlog, temveč mora biti podan dvom, da starši ne zmorejo varovati koristi otrok, ker v ospredje postavljajo svoje koristi. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj si oba starša v okviru svojih starševskih zmožnosti prizadevata za dobrobit deklic in ne zanikata v celoti sposobnosti drugega od staršev za skrb za njun zdrav vsestranski razvoj. Po oceni pritožbenega sodišča dokazni postopek tudi ni pokazal, da bi bila intenzivnost konflikta med njima tako visoka, da bi deklici potrebovali dodatnega skrbnika za varovanje njunih interesov. Zgolj s pavšalnim vztrajanjem pri stališču, da je postavitev kolizijskega skrbnika potrebna zaradi navzkrižja interesov med materjo in otrokoma, pritožnik pravilnosti odločitve o zavrnitvi predloga za postavitev kolizijskega skrbnika ne uspe izpodbiti.

O ureditvi začasnega preživljanja:

14.DZ začasno odredbo o preživljanju otroka izrecno omenja v šesti alineji prvega odstavka 162. člena. Tako kot ostale začasne odredbe v družinskih zadevah se tudi ta izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). To pa je po drugem odstavku 157. člena DZ takrat, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav. Navedena škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).

15.Otrokova ogroženost in obstoj škode oziroma njen verjeten nastanek sta pravna standarda, ki ju je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Pritožbeno sodišče kljub seznanjenosti z različno sodno prakso ne sledi stališču nasprotnega udeleženca, da bi bila izdaja začasne odredbe dopustna le, če predlagateljica s svojimi prihodki ne bi zmogla sama v celoti zagotoviti najosnovnejših potreb otrok. Verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen, je treba interpretirati v luči zavarovanja širše koristi otroka. Družinski postopki v primerih podrobnejšega ugotavljanja starševskih sposobnosti s postavitvijo izvedencev ali ob številnih predlogih strank za izdajo začasnih odredb praviloma trajajo daljši čas. Zato zgolj možnost zagotavljanja najnujnejših eksistencialnih potreb otroka s strani enega od staršev in hkrati nezmožnost zagotavljanja ostalih potreb, ki bi otroku omogočale zdrav intelektualni in socialni razvoj, predstavlja ogroženost, ki utemeljuje začasno ureditev preživnine. Splošno znano je, da je za otrokov razvoj koristno, da se ukvarja s prostočasnimi dejavnostmi, da ima možnost uporabe športnih rekvizitov ali udeležbe na za njegovo starost primernih aktivnostih, kar je vse pogojeno s premoženjskimi zmožnostmi staršev. Če v otrokovem razvoju nastopi nekajletna vrzel, ker eden od staršev ne prispeva k preživljanju, drugi pa zmore pokriti le najosnovnejše potrebe otroka, ne pa ostalih potreb, ki bi otroku omogočale razvoj njegovih potencialov, mu nedvomno nastaja škoda, ki utemeljuje izdajo začasne odredbe.

16.Nasprotna udeleženka je v v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla stroške, ki jih ima s preživljanjem hčerk in ki jim predlagatelj ni konkretizirano nasprotoval. Sodišče je nadalje ugotovilo, da njeno 12 mesečno povprečje dohodkov znaša 928,41 EUR, povprečje predlagatelja pa 1.179,44 EUR. Pritožbeno sodišče zato soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da mati s svojimi dohodki hčerkama ne zmore pokriti vseh njunih potreb, ki bi jima omogočale zdrav intelektualni in socialni razvoj v predšolskem obdobju, zaradi česar je predlog za ureditev začasnega preživljanja utemeljen. Pritožnik višine začasno določene preživnine ne graja, temveč zgolj vztraja pri drugačnem materialnopravnem izhodišču glede odločanja o začasnem preživljanju otrok, s katerim se pritožbeno sodišče ne strinja.

O ureditvi stikov pod nadzorom:

17.Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo z 8. 12. 2023 odločitev o spremembi predhodno začasno urejenih stikov predlagatelja s tri in pol letno A. A. spremenilo tako, da potekajo pod nadzorom CSD ..., Enota ..., dvakrat tedensko po eno uro, istočasno s stiki z leto in pol staro sestrico B. A. Kot razlog za tako močno omejitev stikov, ki so se predhodno izvajali dvakrat tedensko popoldan po vrtcu in vsak drug vikend od sobote do nedelje, je navedlo: močno konflikten odnos med staršema, ki sta mu deklici izpostavljeni ob predajah, predlagateljevo nerazumevanje razlikovanja koristi od želje otroka, samovoljno podaljševanje stikov na željo deklice, kar lahko posredno vodi v odtujevanje, neizvajanje stikov z mlajšo hčerko ter blatenje matere pred otrokoma. Iz navedenih razlogov je dotedanje izvrševanje stikov ocenilo kot škodljivo.

18.Sodišče je predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe predlagatelju vročilo neposredno na naroku, na katerem je udeleženca zaslišalo, ter ga seznanilo, da bo imel možnost izjavljanja v ugovornem postopku. Ker se je predlagatelj do trditev nasprotne udeleženke vsebinsko opredelil v ugovoru, o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti. Prav tako ne drži, da bi mu sodišče sprva dalo rok za odgovor, nato pa odločilo pred iztekom tega roka, saj mu je rok odobrilo le za odgovor na (nasprotni) predlog nasprotne udeleženke za zaupanje otrok v vzgojo in varstvo. Predlagatelj v pritožbi ne graja opustitve izvedbe dokazov v ugovornem postopku, temveč zgolj vztraja pri tem, da ga je sodišče obravnavalo neenakopravno v razmerju do nasprotne udeleženke. Ker pri tem ne pojasni, v čem bi bil njegov položaj drugačen, če bi mu bil predlog za izdajo začasne odredbe vročen pred narokom, na katerem je bil zaslišan, se sodišče do njegovih trditev vsebinsko ne more opredeliti.

19.Po določbi prvega odstavka 141. člena DZ ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Namen stikov je predvsem v tem, da se prepreči odtujitev, ohrani medsebojna navezanost, širša sorodstvena povezanost ter vloga vsakega od staršev pri zdravem razvoju otroka. Zato je pri predlogu za začasno omejitev stikov enemu od staršev in njihovo izvedbo pod nadzorom CSD treba skrbno pretehtati nujnost takšnega ukrepa za preprečitev ogroženosti otroka in pri izreku ukrepa za varstvo koristi otroka izhajati iz načela najmilejšega ukrepa (156. člen DZ).

20.V obravnavani zadevi je sodišče predlogu ugodilo predvsem zaradi stiske deklice, ki jo izraža ob zaključku stika z očetom, ko z jokom zavrača vrnitev k materi. Pritožbeno sodišče sicer soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da oče ne prepozna razlike med koristjo deklice in njeno željo ter da jo zato ne pripravi pravilno na prehod k materi, s čimer nedvomno poglablja konfliktnost odnosov med udeležencema in povečuje dekličino nelagodje. Vendar je iz podatkov spisa tudi razvidno, da deklica ob spremembah večkrat reagira z jokom, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da te stiske niso tako izrazite, da bi terjale izvedbo stikov pod nadzorom. Enako velja za posamezne izjave, v katerih naj bi se predlagatelj neprimerno izražal o materi, saj v postopku ni bilo izkazano, da bi deklica zato mamo zavračala.

21.Pri omejitvi stikov mora sodišče pretehtati med koristmi in slabostmi, ki jih prinaša izdaja začasne odredbe, in ob tem upoštevati, da gre za grob poseg v pravico do stikov. Ta je upravičen le, kadar je to nujno potrebno, da se prepreči otrokova ogroženost, ter terja zadržan pristop. Dokazni postopek je pokazal, da sta oba starša sposobna zadovoljevati potrebe starejše hčerke, kar si medsebojno priznavata, in da je deklica na oba čustveno navezana. Po oceni pritožbenega sodišča zato posebni nadzor strokovnih delavcev nad izvajanjem stikov ni potreben in obstaja večja verjetnost, da bi bilo daljše izvajanje tako omejenih stikov deklici v škodo. Ob tem se pritožbeno sodišče zaveda nevarnosti, da predlagatelj izkorišča hčerkino mladost in zaupanje ter z njo čustveno manipulira, o čemer bo strokovno mnenje podala že postavljena izvedenka klinične psihologije. Njeno mnenje bo predstavljalo nadaljnje smernice pri ugotavljanju ogroženosti otroka s strani enega od staršev ter podlago za morebitno izdajo nove začasne odredbe.

22.Sodišče je kot razlog za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom navedlo tudi do sedaj neurejene stike z mlajšo deklico B. Predlagatelj utemeljeno opozarja, da bi sodišče te stike lahko uredilo neposredno in da iz razlogov sklepa ne izhaja, zakaj jih je treba izvajati pod nadzorom strokovnih delavcev CSD.

Sklepno:

23.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi v delu, ki se nanaša na spremembo dosedanje ureditve stikov in njihovo omejitev pod nadzorom CSD, ugodilo in sklep v III. točki izreka spremenilo, tako da je ugovoru predlagatelja ugodilo, začasno odredbo o stikih pod nadzorom razveljavilo ter predlog nasprotne udeleženke zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V preostalem delu je pritožbo zoper sklep z 21. 2. 2024 zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

24.Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP je sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Nasprotno stališče od v pritožbi citirane odločbe je zajeto v sklepih VSL IV Cp 1196/2023, IV Cp 809/2020, IV Cp 977/2020.

2Kot izhaja iz poročila vrtca s 27. 11. 2023, je A. A. tudi odhod na dodatne dejavnosti zavračala s krčevitim jokom, kar drugače ni vplivalo na njeno počutje v vrtcu. Vzgojiteljice jo ocenjujejo kot deklico, ki se veliko smeji, je aktivna, ne potrebuje povečane pozornosti odraslih in je samostojna.