Jedro

Pogojnost ali vzajemnost obveze, katere izvršitev se zahteva, mora biti ugotovljena v izvršilnem naslovu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. In 3/97 z dne 25.2.1998 in predlog dolžnika za odlog dovoljene izvršbe. Odločilo je, da dolžnik nosi svoje stroške ugovornega postopka in mu naložilo, da mora upniku povrniti 18.506,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov. Nadalje je odredilo, kdaj se bo opravila izročitev avtomobila, ki je predmet predlagane izvršbe. Hkrati je izdalo popravni sklep glede poprave priimka dolžnika, ki se pravilno glasi R... in ne Rx... ter dopolnitev sklepa o dovolitvi izvršbe glede priznanih izvršilnih stroškov upnika v znesku 32.053,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.4.1999 do plačila.

Proti sklepu je dolžnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ne nasprotuje popravi priimka dolžnika, vendar meni, da je zaradi napake upnika bil tudi to utemeljen razlog za ugovor. Obširno pojasnjuje razloge, zakaj meni, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo vsebino izvršilnega naslova in se sklicuje na ugovorne navedbe. Po mnenju pritožnika ni mogoče besedne zveze izreka (izvršilnega naslova), da je osebno "vozilo Reno 5 GTS, reg. št. ... na razpolago tožencu pri tožniku", razlagati tako, da bi imel dolžnik kakršnokoli obveznost do upnika, saj tak izrek dolžniku ničesar ne nalaga. Meni, da predmet obveznosti ni določljiv, saj ima takšno reg. št. tudi marsikateri drug avtomobil v drugi krajevni registracijski skupini. Niti z uporabo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, na kar se sklicuje sodišče prve stopnje, ni mogoče razlagati, da bi dolžnik moral kaj napraviti ali storiti. V izreku sodbe ne piše, da bi dolžnik moral dati vozilo na razpolago, pač pa le, da je vozilo na razpolago. Nadalje navaja, da je tudi iz upnikovega odgovora na ugovor razvidno, da gre po izvršilnem naslovu za vzajemno obveznost med strankama. Zato je dolžnik tudi v interesu obeh strank predlagal združitev izvršilnega postopka, kjer je zoper upnika predlagal izterjavo kupnine. Pritožnik meni, da če sedaj vozilo preide k upniku, bo moral dolžnik čakati vsaj 10 let na vračilo kupnine. Čeprav se upniku že mesečno odtegujejo zneski na račun vračila kupnine, doslej še niso pokriti niti izvršilni stroški. Pri tem je celo prvostopno sodišče ugotovilo, da so bili v zadnjem letu upniku odtegnjeni zneski v višini 123.000,00 SIT, kar je manj celo od pravdnih stroškov brez obresti. Pritožnik izpodbija tudi zavrnitev predloga za odlog izvršbe, saj se ne strinja, da dolžnik ni izkazal potrebne nevarnosti. Prvostopno sodišče očitno obravnava upnika in dolžnika kot različni stranki, čeprav je dolžnik, ki je v drugem postopku glede vračila kupnine dejanski upnik, v tem postopku slabše obravnavan. Na urgence postopka izterjave pred izvršilnim sodiščem v Kamniku ni prejel odgovora, čeprav je Višje sodišče s sklepom že odločilo, da je za odločanje o predlagani izvršbi na avtomobil pristojno sodišče v Kamniku. Prav tako ni prejel odgovora na predlog za pospešitev postopka in izdajo začasne odredbe, ki ga je vložil skupaj z ugovorom dne 4.3.1998. Dolžnik se ne strinja tudi z odločitvijo prvostopnega sodišča, da bi moral povrniti upniku stroške odgovora na ugovor. Meni, da odgovor na ugovor ni bil nujen. Upnik je v odgovoru popravil le naziv dolžnika, ponujene obrazložitve o vzajemnosti terjatev pa prvostopno sodišče ni sprejelo. Pri tem navaja še, da pritožnik ni prejel vloge upnika, ki se v obrazložitvi omenja kot dopis z dne 19.4.1999. Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je bila s sklepom z dne 25.2. 1998, opr. št. In 97/00003 dovoljena izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve (v času tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku - ZIP). Po določbi prvega odstavka 213.člena ZIP se izvršba za izročitev ene ali več določenih stvari (konkretno: osebni avto) opravi tako, da uradna oseba te stvari vzame dolžniku in jih proti potrdilu izroči upniku. Zoper odredbo o opravi takšne izvršbe po določbi sedmega odstavka 8.člena ZIP ni pravnega sredstva. Tudi iz vsebine obravnavane pritožbe ne izhaja, da bi se nanašala na odredbo, vsebovano v odločbi sodišča prve stopnje.

Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo ugovor dolžnika z obrazložitvijo, da dolžnik v ugovoru ni navedel ugovornih razlogov, ki po določbi 50.člena ZIP preprečujejo izvršbo, ki je bila dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. P 13/94 z dne 27.2.1996 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 372/96 z dne 25.9.1996. Skladno z izvršilnim naslovom (priloga A 2 in A 3), po katerem mora dolžnik dati upniku na razpolago osebni avto znamke Renault 5 GTS, reg.št. ..., letnik 1988 je temu ustrezno dovolilo predlagano izvršbo za izročitev osebnega avtomobila. Pretirane in zavajajoče so trditve pritožnika o neprimernosti izvršilnega naslova, češ da v izreku sodbe ne piše, da bi dolžnik moral dati vozilo upniku na razpolago, pač pa le, da je vozilo (upnika) na razpolago (pri dolžniku). Res je nerodno uporabljen glagolski način (trpnik) v izvršilnem naslovu (2.točka izreka), kljub temu je dolžnikova obveznost razumljiva in je sklicevanje pritožnika na analizo besedne zveze neprimerno. Da bi bila v izvršilnem naslovu določena vzajemna obveznost pravdnih strank, iz izreka sodbe Okrajnega sodišča v Kamniku, opr. št. P 13/94 z dne 27.2.1996, ne izhaja. V tem pravdnem postopku je tožnik (dolžnik) dosegel razveljavitev kupoprodajne pogodbe, na podlagi katere je toženec (upnik) prodal dolžniku predmetni osebni avto za kupnino 10.400 DEM. Glede na učinke razdrte pogodbe, ki jih določa tretji odstavek 132.člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega. Pogojnost ali vzajemnost obveze, katere izvršitev se zahteva, pa mora biti ugotovljena v izvršilnem naslovu (23. čl. ZIP). Ne glede na to pa je upnik tudi dokazal, da je zagotovil izpolnitev svoje obveznosti do dolžnika. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je zoper upnika v teku izvršilni postopek opr. št. I 947/96 zaradi izterjave denarne terjatve. Da ni pogojev za združitev s predmetnim postopkom je razvidno iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22.10.1997, iz katerega izhaja, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o izterjavi denarne terjatve dolžnika do upnika, ne pa tudi, da ni pristojno za dovolitev izvršbe na izročitev spornega avtomobila. Zoper dolžnika (upnika v tem postopku) je že postal pravnomočen sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku glede izterjave denarne terjatve z rubežem osebnega dohodka in rubežem in ocenitvijo premičnih stvari (razen rubeža osebnega avtomobila - priloga B 2).

Prav tako je prvostopno sodišče pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe. Po določbi prvega odstavka 63.člena ZIP (sedaj prvi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) sodišče na dolžnikov predlog deloma ali v celoti odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Glede na pavšalne trditve pritožnika je treba odgovoriti, da je prvo sodišče pravilno ocenilo, da dolžnik ni izkazal enega od pogojev za odlog izvršbe, tj. da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Ni razumljiva pritožnikova navedba, kako bi s tem bila ogrožena izpolnitev obveznosti upnika do dolžnika, ko pa se že realizira pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Kamniku glede izterjave denarne terjatve (kupnine). Zatrjevane urgence pritožnika glede pospešitve postopkov pred izvršilnim sodiščem v Kamniku oziroma Ljubljani ne morejo biti predmet obravnavanja v tem pritožbenem postopku. Glede na upnikovo pravico razpolage do osebnega avtomobila, so tudi odveč dolžnikovi pomisleki glede načina hrambe vozila.

Pritožnik neutemeljeno izpodbija tudi odločitev prvostopnega sodišča, da mu mora dolžnik povrniti stroške v zvezi z odgovorom na ugovor. Po določbi petega odstavka 32. člena ZIP so pravilno priznani upniku priglašeni izvršilni stroški, ki so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Po določbi 52.člena tedaj veljavnega ZIP odgovor na ugovor res ni bil obligatoren, je pa v zakonu predviden in po oceni pritožbenega sodišča koristen, glede na upnikova pojasnila v konkretni zadevi. Nepomebna je tudi pritožnikova navedba glede poprave priimka dolžnika. S tem v zvezi je prvostopno sodišče izdalo popravni sklep, saj je šlo za očitno pomoto, ki ne predstavlja ugovornega razloga. Enako velja glede vsebine vloge z dne 19.4.1999, o kateri bi se dolžnik lahko seznanil z vpogledom v spis.

Pritožbeni razlogi zato niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je treba pritožbo na podlagi določbe 2.točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 14.členom ZIP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.