Jedro

Sodniki so pri odločanju v kazenskih postopkih vezani na Ustavo in zakone ter morajo za vsak primer posebej presoditi, ali je obtožba zoper obdolženca glede na okoliščine primera utemeljena ali ne. V zvezi z navedbami, da naj bi bil obdolženec pred razpravljajočim sodiščem že večkrat obravnavan in obsojen, pa je potrebno posebej poudariti, da iz podatkov spisa izhaja, da obdolženec velja za neobsojenega (list. št. 211), prav tako pa ni v drugem kazenskem postopku (list. št. 212), zato tako pavšalno navajanje obdolženca, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost tega sodišča kot celote, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem na Ptuju je v teku kazenski postopek zoper obdolženega J. P. zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Obdolženec je na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) dne 4. 5. 2021 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. V predlogu navaja, da je bil pred Okrožnim sodiščem na Ptuju že večkrat obravnavan kot obdolženec, zaradi česar upravičeno in utemeljeno dvomi v nepristranskost sodišča na Ptuju, kar lahko podkrepi z obsodilnimi sodbami. Poleg tega pa bi bilo smiselno pristojnost prenesti na sodišče v Slovenj Gradcu tudi zaradi racionalnosti in ekonomičnosti postopka, saj je sedaj zaposlen v podjetju N. d.o.o. iz V., kjer se nahaja ves teden.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. 5. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški in tudi z manjšo izgubo časa za vse procesne udeležence kot pa pristojno sodišče. Okoliščine, ki kažejo na to, da bo delegirano sodišče lažje izvedlo postopek so lahko zelo raznovrstne in so po stališču sodne prakse podane, če imajo vsi ali pa vsaj pretežna večina procesnih udeležencev prebivališče na območju drugega delegiranega sodišča, če je potrebno opraviti ogled kaznivega dejanja ali izvajati kake druge dokaze, ki jih je mogoče izvesti samo na območju sodišča, kamor se predlaga prenos pristojnosti. Vsaka, le nekoliko lažja izvedba kazenskega postopka pri drugem sodišču pa še ni razlog za prenos pristojnosti.1 Ob upoštevanju navedenega višje sodišče ugotavlja, da okoliščina, ki jo je v zvezi s tem v predlogu navedel obdolženec, to je njegova zaposlitev v V., ni takšne narave, ki bi iz razloga lažje izvedbe kazenskega postopka utemeljevala prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Potrebno je namreč upoštevati, da imajo vse priče, katerih zaslišanje se predlaga v postopku preiskave, in tudi obdolženec stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča na Ptuju, zaradi česar je zaključiti, da bo ravno Okrožno sodišče na Ptuju v obravnavanem primeru najbolj ekonomično in racionalno izvedlo predmetni kazenski postopek za vse procesne udeležence.

6. Obdolženec v svojem predlogu izraža tudi dvom v nepristranskost sodnikov Okrožnega sodišča na Ptuju, ker je slednje zoper njega že vodilo kazenske postopke ter ga tudi obsodilo, kar pa po njegovem stališču predstavlja tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZKP. Zakon sicer ne določa, kateri so tehtni razlogi, na podlagi katerih je mogoče prenesti pristojnost, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tak razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Pomemben element pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP in prvega odstavka 23. člena Ustave RS je tudi zahteva, da se mora nepristranskost odražati navzven. Za presojo videza nepristranskosti je odločilno, ali so v konkretnem primeru podane takšne okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča, kar v obravnavani zadevi ni primer. Obdolženec namreč v predlogu ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na pristransko odločanje sodnikov Okrožnega sodišča na Ptuju, zgolj okoliščina, da je bil obdolženec pred Okrožnim sodiščem na Ptuju že večkrat obravnavan in tudi obsojen, pa sama po sebi ne more vzbujati dvoma v videz nepristranskosti tega sodišča kot celote. Sodniki so pri odločanju v kazenskih postopkih vezani na Ustavo in zakone ter morajo za vsak primer posebej presoditi, ali je obtožba zoper obdolženca glede na okoliščine primera utemeljena ali ne. V zvezi z navedbami, da naj bi bil obdolženec pred razpravljajočim sodiščem že večkrat obravnavan in obsojen, pa je potrebno posebej poudariti, da iz podatkov spisa izhaja, da obdolženec velja za neobsojenega (list. št. 211), prav tako pa ni v drugem kazenskem postopku (list. št. 212), zato tako pavšalno navajanje obdolženca, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost tega sodišča kot celote, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

7. Glede na navedeno v predlogu uveljavljeni razlogi za prenos krajevne pristojnosti niso podani, zato je Višje sodišče v Mariboru predlog obdolženca zavrnilo kot neutemeljen.

1 Prim.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 83, točka 2.