23. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 23. maja 2005

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 210. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04 in 40/04 – ur.p.b.) se sprejme.

2.Do končne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti izpodbijane določbe se zadrži izvršitev 4. točke sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97 z dne 10. 2. 2005.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata določbo četrtega odstavka 210. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki dolžniku, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, v primerih, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini, ne daje pravice stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje. Pobudnika menita, da izpodbijana določba neutemeljeno razlikuje med dolžniki v zgoraj navedenih primerih in drugimi dolžniki ter da ustvarja nesorazmernost v razmerju med dolžnikom in upnikom. Po mnenju pobudnikov je zato v neskladju z 2. in 22. členom Ustave.

2.Pravni interes pobudnika utemeljujeta s predložitvijo sklepov, izdanih v izvršilnem postopku, v katerem je bila prodana njuna nepremičnina. Predložila sta tudi sklep Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97 z dne 10. 2. 2005, s katerim je sodišče med drugim sklenilo, da sta se pritožnika dolžna izseliti iz prodane nepremičnine v roku 90 dni od pravnomočnosti tega sklepa. Ustavnemu sodišču pobudnika tudi predlagata, naj do svoje končne odločitve odloži izvršbo v izvršilnem postopku št. I 683/97 pri Okrajnem sodišču v Žalcu in s tem prepreči njuno takojšnjo izselitev.

B.

3.Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZIZ sprejelo. V nadaljnjem postopku bo ocenilo skladnost izpodbijane določbe z Ustavo.

4.Za pobudnika bi izvršitev 4. točke sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97, s katerim jima je bila naložena izselitev iz prodane nepremičnine v roku 90 dni od pravnomočnosti tega sklepa, pomenila nastanek težko popravljivih škodljivih posledic. Pobudnika sta starejša človeka z nizkimi dohodki, ki nimata zagotovljenega nadomestnega bivališča. Takojšnja izselitev iz njunega doma bi pomenila, da je ogrožena njuna socialna varnost. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) do svoje končne odločitve zadržalo izvršitev navedenega sklepa v delu, v katerem pobudnikoma nalaga izselitev iz prodane nepremičnine. Zadržanje iz 2. točke izreka pomeni, da do končne odločitve Ustavnega sodišča prisilna izvršitev 4. točke sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97 z dne 10. 2. 2005 ni mogoča.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali sodnici in sodnika Fišer, Krisper Kramberger, Modrijan in Ribičič.

Predsednik dr. Janez Čebulj

18. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji dne 18. maja 2006

sklenilo:

1.Pobuda za oceno ustavnosti četrtega odstavka 210. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04, 40/04 – ur. p. b. in 17/06) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1914/2004 z dne 26. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97 z dne 17. 9. 2004 in zoper sklep Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97 z dne 10. 2. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata določbo četrtega odstavka 210. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po kateri dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, v primerih, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini, nima pravice stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje. Pobudnika menita, da izpodbijana določba neutemeljeno razlikuje med dolžniki v zgoraj navedenih primerih in drugimi dolžniki ter da ustvarja nesorazmernost v razmerju med dolžnikom in upnikom. Pobudnika primerjata tudi položaj zastavnega dolžnika, ki je jamčil za tuj dolg (njun položaj), in položaj dolžnika, katerega nepremičnina, na kateri ni zastavne pravice, se proda za poplačilo njegovega dolga. Po njunem mnenju gre za skoraj enaka položaja, ki terjata enako urejanje. Izpodbijana določba naj bi bila zato v neskladju z 2. in 22. členom Ustave, kršila pa naj bi tudi načelo zagotovitve primernega stanovanja iz 78. člena Ustave.

2.Pobudnika utemeljujeta pravni interes s predložitvijo sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/07 z dne 17. 9. 2004 ter sklepa Višjega sodišča v Celju št. Cp 1914/2004 z dne 26. 1. 2005, ki sta bila izdana v izvršilnem postopku, v katerem je bila prodana njuna nepremičnina. Predložila sta tudi sklep Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97 z dne 10. 2. 2005, s katerim je sodišče med drugim sklenilo, da sta se pritožnika dolžna izseliti iz prodane nepremičnine v roku 90 dni od pravnomočnosti tega sklepa.

3.Pritožnika zoper navedene sklepe vlagata tudi ustavno pritožbo. Izpodbijata sklep, s katerim je bil v izvršilnem postopku med drugim zavrnjen njun predlog, da obdržita pravico do najema hiše, ki je bila v izvršilnem postopku prodana, še tri leta od njene prodaje, sklep Višjega sodišča, s katerim je bil ta sklep potrjen ter sklep, s katerim je sodišče med drugim sklenilo, da sta se pritožnika dolžna izseliti iz prodane nepremičnine v roku 90 dni od pravnomočnosti tega sklepa. Pritožnika zatrjujeta, da sta bili z izpodbijanimi sklepi kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter načelo pravne in socialne države iz 2. člena Ustave. Z vlogo z dne 26. 4. 2005 sta pritožnika ustavno pritožbo dopolnila.

4.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-138/05 z dne 23. 5. 2005 pobudo sprejelo ter na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) do končne odločitve o ustavnosti izpodbijane določbe ZIZ zadržalo izvršitev 4. točke sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97 z dne 10. 2. 2005, s katerim je bila pobudnikoma naložena izselitev iz prodane nepremičnine v roku 90 dni od pravnomočnosti tega sklepa. Ugotovilo je namreč, da bi takojšnja izvršitev tega sklepa zanju pomenila nastanek težko popravljivih škodljivih posledic.

5.Sklep o sprejemu pobude in načinu izvršitve je poslalo upnici v izvršilnem postopku, v katerem so bili izdani z ustavno pritožbo izpodbijani sklepi, ter lastnici sporne nepremičnine, ki se z navedeno odločitvijo ni strinjala. V svojih vlogah poudarja, da sta se hipotekarna dolžnika že s pogodbo o zavarovanju denarne terjatve zavezala, da bosta v primeru prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku nepremičnine izpraznila oseb in stvari tako, da se bo nepremičnina v izvršilnem postopku prodajala izpraznjena. Navaja, da tega pogodbenega določila nista spoštovala, čeprav s tožbo nikoli nista zahtevala razveze pogodbe v tem delu niti nista nikoli trdila, da bi bila ob podpisu pogodbe v zmoti ali vanjo prisiljena. Opozarja tudi na drugi odstavek 210. člena ZIZ in v zvezi s tem na pravočasnost predloga dolžnikov, da kot najemnika ostaneta v prodani nepremičnini.

6.Vlogi upnice sta bili poslani pobudnikoma. Pobudnika pojasnjujeta, da sprva nista razumela kaj sta podpisala oziroma, da se nista zavedala, kaj pomeni njuna izjava pri notarju. S prodajo hiše na dražbi naj bi izgubila vse svoje premoženje, saj naj njuna skromna sredstva za odplačilo dolga ne bi zadoščala. Upnica naj bi vedela, da kupuje hišo, v kateri stanujeta starejša človeka, ki bosta storila vse za zaščito svojih pravic. Njeno sklicevanje na zaupanje v pravni red in zakonodajo, ki je povržena presoji Ustavnega sodišča, po mnenju pobudnikov zato ni utemeljeno. Pojasnjujeta, da čakata na prostor v domu za ostarele, po drugi strani pa izražata dvom v resničnost prikazovanja tako nujne potrebe s strani upnice za vselitev v hišo.

7.Ustavno sodišče je pobudo poslalo Državnemu zboru in Ministrstvu za pravosodje. Vlada, Ministrstvo in Državni zbor menijo, da izpodbijana določba ZIZ ni v neskladju z 2. ter z 22. členom (oziroma z drugim odstavkom 14. člena) Ustave. Menijo, da je razlikovanje med hipotekarnimi in drugimi dolžniki, z obravnavanega vidika razumno in stvarno utemeljeno. Hipotekarni dolžnik naj bi namreč že ob sklenitvi pogodbe o hipoteki prevzel tveganje, da zastavljene stvari ne bo mogel obdržati. Od njega naj bi se zato pričakovalo, da se bo z določeno mero skrbnosti pripravil na možnost izselitve iz nepremičnine, če dolga ne bo poravnal. Poleg tega naj bi izpodbijana določba omogočala sodišču, da glede na okoliščine posameznega primera dolžniku določi ustrezen rok za izselitev. Hipotekarnemu dolžniku zato po mnenju Vlade, Ministrstva in Državnega zbora v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti takega pravnega varstva kot dolžniku, ki v to možnost ni prostovoljno privolil.

B. – I.

8.Po 24. členu ZUstS lahko vloži pobudo vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

9.Pobudnika sta pogodbo o zavarovanju denarne terjatve, s katero sta kot poroka – zastavitelja v zavarovanje denarne terjatve dolžnikov zastavila svojo nepremičnino, sklenila dne 5. 4. 1996. Zasebna listina je bila predložena v potrditev notarju, ki je o tem istega dne napravil notarski zapis. V pogodbi o zavarovanju denarne terjatve sta zastavitelja v 9. točki prevzela obveznost, da bosta v primeru prodaje nepremičnin v izvršilnem postopku nepremičnine izpraznila oseb in stvari tako, da se bo nepremičnina v izvršilnem postopku prodajala izpraznjena in soglašala, da predstavlja podpis te pogodbe zavezo dolžnika, da je na podlagi te pogodbe možna prisilna preselitev vseh oseb, ki bodo v času izvršilnega postopka v nepremičnini prebivale. Iz notarskega zapisa izhaja, da je po soglasni volji strank notarski zapis neposredno izvršljiv.[1]

10.Glede na to Ustavno sodišče ugotavlja, da morebitna ugoditev pobudi ne bi privedla do izboljšanja pravnega položaja pobudnikov. Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo neskladje izpodbijane določbe z Ustavo, bi upnica lahko dosegla izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Ustavno sodišče je zato njuno pobudo zavrglo.

B. – II.

11.Pobudnika vlagata tudi ustavno pritožbo.

12.Izpodbijata sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1914/2004 z dne 26. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97 z dne 17. 10. 2004, s katerima je bil zavrnjen njun predlog, da kot najemnika ostaneta v prodani nepremičnini. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes. Kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Iz razloga, navedenega v 8. točki obrazložitve, tudi morebitna razveljavitev izpodbijanih sklepov za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja njunega pravnega položaja. Zato je Ustavno sodišče njuno ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča zavrglo iz tega razloga.

13.Pritožnika ustavno pritožbo vlagata tudi zoper sklep Okrajnega sodišča v Žalcu št. I 683/97 z dne 10. 2. 2005. Navajata, da ustavno pritožbo vlagata pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev in predlagata njeno izjemno obravnavo. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. To pomeni, da lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi že pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, v nobenem primeru pa ne more odločati pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev. Ker pritožnika nista izkazala niti, da bi zoper izpodbijani sklep izčrpala redna pravna sredstva[2], ustavne pritožbe glede na navedeno ni mogoče obravnavati. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. Če dolžnika svoje obveznosti ne bosta izpolnila prostovoljno, bo upnica izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine lahko predlagala tudi na podlagi tega izvršilnega naslova.

C.

14.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena, prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Čebulj in sodnica Wedam Lukić.

Predsednik dr. Janez Čebulj

[1]Drugi odstavek 20. člena ZIZ določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.

[2]Zoper sklep, izdan v izvršilnem postopku na prvi stopnji, je v skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZIZ dovoljena pritožba, če zakon ne določa drugače.