Jedro

Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki.

Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom nadaljevalo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 24. 8. 2020, prekinjeno zaradi izbrisa dolžnika iz sodnega registra 19. 2. 2021, zoper novega dolžnika - družbenika izbrisanega dolžnika (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog novega dolžnika za povrnitev stroškov v vlogi z dne 11. 5. 2021 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 4. 5. 2021 prekinilo izvršilni postopek z dnem 19. 2. 2021, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra na podlagi sklepa skupščine o prenehanju po skrajšanem postopku. Dne 11. 5. 2021 je prejelo predlog pravnega naslednika izbrisanega dolžnika za nadaljevanje zoper novega dolžnika. V predlogu je obvestil sodišče, da prevzema izvršilni postopek in vstopa kot novi dolžnik ter predlaga nadaljevanje prekinjenega postopka. Navedel je še, da ima pravni interes za nadaljevanje postopka zaradi pridobitve končne odločitve o dolžnikovem predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 24. 8. 2020 in odločitve o ugovoru zoper sklep. Ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra po skrajšanem postopku in je sestavni del sklepa o prenehanju družbe tudi predlog delitve premoženja, da se prenese na družbenika, je izkazano pravno nasledstvo družbenika in pogoj za nadaljevanje postopka. Novi dolžnik je priložil sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2020/37994 z dne 6. 11. 2020 in Srg 2021/5724 z dne 19. 2. 2021 o izbrisu dolžnika iz sodnega registra. Sklepa predstavljata javno listino, ki izkazuje pravno nasledstvo družbenikov in prenos oziroma prevzem premoženja družbenika.

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, daje v sklepu Srg 2021/5724 z dne 19. 2. 2021 določeno, da so obveznosti izbrisane družbe prevzeli trije družbeniki. Samo ti trije družbeniki skupaj so lahko stranka na pasivni strani, torej kot dolžniki, kot nujni sosporniki. Vstop samo enega družbenika je neutemeljen in nedopusten. Ob tem je nepomembno ali je novi dolžnik prevzel premoženje izbrisane družbe. Postopek je izvršilni, zato je za upnika relevantno le kdo je prevzel obveznosti (v konkretnem primeru vsi trije družbeniki) in le-ta je lahko dolžnik, ni pa relevantno kdo je prevzel premoženje.

3. Novi dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da so v primerih, ko se izterjuje dolg izbrisane družbe, na podlagi singularnega pravnega nasledstva pasivno legitimirani nekdanji družbeniki. Ker so slednji solidarni dolžniki, nujno sosporništvo ni podano. Interes za nadaljevanje postopka bo v takih primerih praviloma imel upnik, ki bo moral sam predlagati nadaljevanje postopka, saj mora poplačilo dolga aktivno uveljavljati pravočasno znotraj dveh let. Postopek se sedaj vodi na podlagi predloga prvotne dolžnice za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ter ugovora zoper sklep o izvršbi, kar pomeni, da je situacija takšna, kot da bi bila prvotna dolžnica na aktivni strani. Situacija je torej obrnjena in se postopek vodi zaradi zaščite pravic premoženja prvotne dolžnice. Če bi bilo za upnika pomembno, da se postopek nadaljuje in se zaščitijo njegove pravice, bi moral in mogel predlagati nadaljevanje postopka zoper nekdanje družbenike, pri čemer bi lahko predlagal, da se nadaljuje zoper vse ali le zoper dva ali le zoper enega, saj so slednji solidarni dolžniki in niso nujni sosporniki. Glede na to, da upnik ni predlagal nadaljevanja postopka, ne more nasprotovati nadaljevanju zoper zainteresiranega družbenika, češ, da bi morali zaradi zaščite upnikovih pravic v postopek na pasivni strani vstopiti vsi nekdanji družbeniki družbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno pomembne dejanske okoliščine: da je s sklepom z dne 4. 5. 2021 prekinilo izvršilni postopek z dnem 19. 2. 2021, ker je bil prvotni dolžnik izbrisan iz sodnega registra na podlagi sklepa skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, da je 11. 5. 2021 prejelo predlog pravnega naslednika - družbenika izbrisanega dolžnika za nadaljevanje postopka, ki je obvestil sodišče, da prevzema izvršilni postopek in vstopa vanj kot novi dolžnik, da je navedel v čem je njegov pravni interes za nadaljevanje postopka in da je predložil listinske dokaze, ki izkazujejo pravno nasledstvo. Te dejanske okoliščine niso pritožbeno sporne.

6. Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki. Z izpodbijanim sklepom se samo odpravlja zastoj v izvršilnem postopku, da bo lahko sodišče odločalo o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi prvotnega dolžnika. Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.

7. Sodišča prve stopnje je pravilno odločilo v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ. Ta določa za primer, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se pod pogoji iz prejšnjega odstavka (če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev oziroma dolg prenesena ali je na drug način prešla nanj; kadar to ni mogoče, se prenos dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku) izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Pravilno je zaključilo, da je novi dolžnik, kot eden od družbenikov prvotnega dolžnika, z listinskimi dokazi dokazal prenos dolga oziroma prenos premoženja za primer, če bo pravnomočno ugodeno predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ter morebitnemu zahtevku po vračilu že izplačanega zneska po pravnomočnem sklepu o izvršbi.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

9. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

10. Tudi novi dolžnik krije sam svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).