Jedro

Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni imelo pravne podlage za odločanje o zahtevku na podlagi njegove poroštvene izjave, ker je tožeča stranka spor sprožila in ga vodila kot menični spor, na podlagi menice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila na podlagi menice, ki je bila izdana za zavarovanje terjatve po Pogodbi o izdaji garancije. V dopolnitvi tožbe pa je svoj tožbeni zahtevek temeljila tudi na poroštvenih izjavah tožencev. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da v postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožbo tvori predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo tožnikovo pripravljalno vlogo – dopolnitvijo tožbe, v kateri ta navede dejansko podlago toženčeve obveznosti. Možnost poplačila na podlagi menice pa ne izključuje upnikove pravice, da izkoristi tudi druge oblike zavarovanja terjatve, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba prvega toženca se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih II.a in III. točki izreka, v kolikor se nanaša nanj, potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožbo tožencev, vloženo 8. 6. 2020 zoper sklep tega sodišča I Pg 2473/2018-66 z dne 20. 4. 2020, zavrglo (točka I. izreka). Tožencema je naložilo, da morata v solidarni zavezi tožnici plačati 61.329,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2018 do plačila ter 248,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2018 do plačila, v 15 dneh (točka II.a izreka). Tožbeni zahtevek, da morata toženca tožnici v solidarni zavezi plačati tudi zakonske zamudne obrestmi od 248,27 EUR za čas od 21. 3. 2018 do 3. 5. 2018, je zavrnilo (točka II.b izreka). Tožencema je naložilo, da morata v solidarni zavezi tožnici povrniti pravdne stroške 1.313,92 EUR z obrestmi (točka III. izreka).

2. Toženca sta zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne oziroma da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za obravnavanje pritožbe prvega toženca. Ta je plačila takse za pritožbo zoper izpodbijano sodbo oproščen.

5. Pritožba prvega toženca ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da je tožeča stranka 23. 12. 2004 s A. d. o. o. sklenila Pogodbo o izdaji garancije reg. št.: 000 (v nadaljevanju Pogodba o izdaji garancije ali Pogodba) in na njeni podlagi v korist upravičenke B. GmbH + Co. KG izdala garancijo za pravočasno plačilo blaga, - da sta se ob sklenitvi Dodatka številka 3 k Pogodbi o izdaji garancije, z dne 31. 12. 2009 (v nadaljevanju Dodatek), oba toženca s poroštvenima izjavama zavezala kot solidarna poroka in plačnika za plačilo vseh obveznosti naročiteljice garancije in tožeči stranki izročila bianco menice v zavarovanje svoje poroštvene obveznosti, - da je upravičenka iz garancije to unovčila v znesku 58.011,88 EUR na podlagi svoje zahteve z dne 7. 3. 2018, - da glavni dolžnik in poroka po pozivu tožeče stranke unovčenega zneska garancije, povečanega za provizije, obresti ter stroške za obdelavo prejetega zahtevka za unovčenje garancije v skupni višini 61.577,76 EUR nista poravnala, menice pa so bile vrnjene kot v celoti neunovčene.

Ocenilo je, da ugovori tožencev, da nista podpisala poroštvenih izjav ter ugovori, ki jih izpeljujeta iz meničnega prava, niso utemeljeni. Zato je tožbenemu zahtevku tožeče stranke, razen glede dela obresti, ugodilo.

7. Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni imelo pravne podlage za odločanje o zahtevku na podlagi njegove poroštvene izjave, ker je tožeča stranka spor sprožila in ga vodila kot menični spor, na podlagi menice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka predlog za izvršbo vložila na podlagi menice, ki je bila izdana za zavarovanje terjatve po zgoraj navedeni Pogodbi o izdaji garancije. V dopolnitvi tožbe pa je svoj tožbeni zahtevek temeljila tudi na poroštvenih izjavah tožencev. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da v postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožbo tvori predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo tožnikovo pripravljalno vlogo – dopolnitvijo tožbe, v kateri ta navede dejansko podlago toženčeve obveznosti.1 Možnost poplačila na podlagi menice pa ne izključuje upnikove pravice, da izkoristi tudi druge oblike zavarovanja terjatve, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.2

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlog za izvršbo v navedeni zadevi ni bil vložen na podlagi 41.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), temveč na podlagi 41. člena ZIZ ter da zato predloga menice ni bilo treba priložiti v izvirniku v fizični obliki.

9. Sodišče prve stopnje je postopek res nadaljevalo in opravljalo procesna dejanja, še preden je sklep I Pg 2473/2018 z dne 20. 4. 2020 postal pravnomočen,3 kar pa ni vplivalo na pravilnost odločitve. Sklep je pravilen, izdan v skladu z drugim odstavkom 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

10. Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da je ostale dokazne predloge pavšalno zavrnilo, pri čemer ni navedlo, katere dokazne predloge je zavrnilo in zakaj.

11. Iz zapisnika o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 3. 9. 2020 izhaja, da je tožena stranka grajala le neizvedbo dokaza z zaslišanjem strank in izvedencev, ki jih je predlagala, to je izvedenca ekonomske stroke in izvedenca revizorja. Tožena stranka ni navedla, v potrditev katerih dejstev je te dokaze predlagala. Zato je sodišče prve stopnje njihovo izvedbo utemeljeno zavrnilo. V pritožbi prvi toženec sicer trdi, da je sodišče prve stopnje brez osnove vnaprej neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z izvedencem za ugotovitev, ali sta toženca podpisala poroštveni izjavi, vendar pa takšnega dokaznega predloga toženca nista niti podala. Zato so pritožbeni očitki v tej smeri neutemeljeni.

12. Pritožnik trdi, da ni bil nikoli seznanjen z obveznostmi do tožeče stranke in tako ni vedel, kaj in kdaj in koliko mora poravnati.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvi toženec podpisal poroštveno izjavo (priloga A9), v kateri je potrdil, da je seznanjen z obveznostmi dolžnika do banke iz Pogodbe o izdaji garancije reg. št. 000 z dne 23. 12. 2004 in Dodatka št. 3 k tej pogodbi, z dne 31. 12. 2009,4 ki sta bila prilogi poroštveni izjavi. Izrecno je potrdil, da mu je bila kopija Pogodbe izročena ter izjavil, da banki jamči, da bo dolžnik pravilno, pravočasno in v celoti izpolnil vse svoje obveznosti (glavne in stranske) po Pogodbi ob zapadlosti. Hkrati se je nepreklicno in brezpogojno zavezal, da bo kot porok in plačnik na prvi poziv banki plačal vsak znesek, ki ga dolžnik ne bo poravnal iz naslova glavnih in stranskih obveznosti po Pogodbi ob zapadlosti. Za zavarovanje terjatev banke po navedeni poroštveni izjavi je banki izročil kot porok sedem bianco podpisanih menic z menično izjavo. Prvi toženec je podpisal tudi menično izjavo, v kateri je nepreklicno pooblastil banko, da izpolni bianco menice do višine zapadlih in neporavnanih obveznosti, vključno z vsemi neporavnanimi zneski glavnice, pogodbenih obresti, zamudnih obresti ter stroškov in nadomestil iz Pogodbe ter da izpolni vse druge sestavne dele menic, ki niso izpolnjeni, in sicer tako z bistvenimi kot opcijskimi meničnimi sestavinami in klavzulami po svoji presoji ter da uporabi izpolnjene menice za izterjavo zapadlih in neporavnanih obveznosti. Pritožnik ne trdi, da meničnih izjav ni podpisal. Le pavšalno zatrjuje, da nikoli ni bil seznanjen z obveznostmi do tožeče stranke, kar pa mu glede na zgoraj povzeto vsebino poroštvene izjave, ob dejstvu, da sta mu bila tako Pogodba kot tudi Dodatek št. 3 k tej, s katerim je bil v II. členu Pogodbe določeni znesek garancije zvišan na 100.000,00 EUR, izročena, ni mogoče slediti.5

14. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe pojasnila, iz katerih zneskov je sestavljena vtoževana terjatev in na kaj se ti nanašajo. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, zakaj je posamezne od teh prvi toženec dolžan plačati. Te je kot porok dolžan plačati ne glede na to, ali je prejel obvestilo tožeče stranke z dne 21. 3. 2018 ali ne. Da ne bi prejel poziva tožeče stranke za plačilo z dne 9. 3. 2018, pa prvi toženec niti ni trdil. 15. Pritožnik pavšalno zatrjuje, da je tožeča stranka nepravilno izpolnila menico, da ta ni v skladu z zapadlostjo in v skladu s Pogodbo ter da je zato nična. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so vsi ugovori, ki jih prvi toženec izpeljuje iz meničnega prava, neutemeljeni. Z razlogi sodišča prve stopnje v tem delu se pritožbeno sodišče v celoti strinja in se jim pridružuje. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je pritožnik smel uveljavljati tudi ugovore iz temeljnega razmerja, da pa so bili ti presplošni in nejasni ter zato neutemeljeni.

16. Tudi če tožeča stranka ne bi imela podlage za poplačilo vtoževane terjatve na podlagi menice, kar pritožnik poskuša prikazati, pa ima podlago v dani poroštveni izjavi, s katero se je prvi toženec zavezal kot porok in plačnik za plačilo glavnih in stranskih obveznosti po pogodbi. Pri tem ni odločilno, da ni pogodbena stranka temeljne pogodbe in tudi ne podpisnik te. Odločilno je, da je bil z njo seznanjen.

17. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki utemeljeno prisodilo tudi vtoževane zakonske zamudne obresti v zneskih 113,32 EUR od neplačanih mesečnih nadomestil in 134,95 EUR od plačane garancije ter zapadlih provizij, na podlagi 378. člena v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika (OZ), 3. točke poroštvene izjave ter drugega odstavka menične izjave. Višini teh pritožnik ni konkretizirano ugovarjal. Sodišče prve stopnje je preverilo pravilnost obračunov zamudnih obresti, ki jih je predložila tožeča stranka, in ugotovilo, da so v njih uporabljene pravilne postavke. Zato postavitev izvedenca, ki bi preveril pravilnost le-teh, ni bila potrebna.

18. Tudi višini zaračunanih bančnih storitev ter drugih stroškov, pritožnik ni konkretizirano ugovarjal. Zato njegove pritožbene navedbe v tej smeri niso utemeljene.

19. Ker se je pritožnik s poroštveno izjavo zavezal, da bo kot porok in plačnik na prvi poziv banke plačal vsak znesek, ki ga dolžnik ne bi poravnal iz naslova glavnih in stranskih obveznosti po Pogodbi ob zapadlosti, se je torej zavezal kot solidarni porok. Ta pa odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (tretji odstavek 1019. člena OZ). Stališče pritožnika, da bi tožeča stranka morala najprej zahtevati izpolnitev od svojega glavnega dolžnika in šele nato od njiju, je zato zmotno.

20. Pritožbeni razlogi se ob povedanem izkažejo kot neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da je prvi toženec dolžan plačati tožeči stranki del vtoževane terjatve, kot mu je naloženo v točki II.a izreka izpodbijane odločbe.

21. Ker je tožeča stranka v razmerju do prvega toženca v pravdi v celoti uspela, ji je ta dolžan v celoti plačati tudi stroške postopka (tretji odstavek 161. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. člena ZPP).

22. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo prvega toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo v delu, ki se nanaša nanj (353. člen ZPP).

23. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 VSRS sodba II Ips 57/2016 z dne 22. 2. 2018, sodba III Ips 69/2011 z dne 21. 5. 2013. 2 Prim. VS RS sodba II Ips 305/2012 z dne 29. 1. 2015, VS RS sodba II Ips 794/2007 z dne 9. 9. 2010. 3 Zoper ta sklep je v skladu s prvim odstavkom 363. člena ZPP dovoljena pritožba (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list : GV Založba, Ljubljana, 2005-2006, 2. knjiga, str. 324). 4 V poroštveni izjavi sta v nadaljevanju Pogodba in Dodatek poimenovana kot Pogodba. 5 Prim. VS RS sodba II Ips 308/2015 z dne 20. 4. 2017.