Jedro

Predpostavke jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) so: 1. da gre za razmerje med pravno osebo, za obveznosti katere njeni člani po zakonu ne odgovarjajo, in njenimi člani; 2. da ta pravna oseba ni izpolnila svoje obveznosti upniku; 3. da obstaja med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda (ravnanjem, ki je podlaga spregleda) in neizpolnitvijo obveznosti vzročna zveza; 4. da je ravnanje, ki utemelji spregled, mogoče pripisati članu, ki se mu s pregledom naloži odgovornost.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v I. in III. točki izreka razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka toženi stranki naložilo plačilo zneska 383.555,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 377.024,74 EUR od 1. 1. 2005 dalje do plačila ter od zneska 6.530,92 EUR od 16. 6. 2017 dalje do plačila. V II. točki izreka je v pobot uveljavljano terjatev zavrnilo in v III. točki izreka je toženi stranki naložilo plačilo stroškov tožeče stranke v znesku 5.583,83 EUR v roku 15 dni.

2. Zoper sprejeto odločitev pod točko I in III izreka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec). Navaja, da terjatev, ki jo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) uveljavlja v predmetnem sporu, temelji na pravnomočni in izvršljivi delni zamudni sodbi I Pg 5/2017 z dne 25. 5. 2017, s katero pa se je toženec seznanil šele 15. 10. 2018, ko mu je bila vročena tožba v predmetnem postopku, saj mu je tožba in delno zamudna sodba bila izdana s fikcijo vročitve. S tem pa toženec ni vedel za judikatno terjatev tožnice v času, ko je razpolagal z zneskom vrnjene are in v času, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje nadalje gradi zahtevek na dejstvu, da bi naj toženec vedel za zahtevek tožnice po vračilu are, saj so med strankama potekali dogovori glede vračila are. Prav tako sodišče zaključi, da bi naj obstajal ustni dogovor med strankama, da bo družba I.I. d.o.o. tožnici vrnila aro, ko jo bo sprejela s strani N. P. - S. J. Stranki sta se sicer res dogovarjali o vrnitvi are, do dogovora pa nikoli ni prišlo. Dejstvo je namreč, da je tožnica od predpogodbe, sklenjene z družbo I.I. d.o.o., odstopila v letu 2010 in je postavila zahtevek na vrnitev are. V posledici slednjega je družba I.I. d.o.o. novelirala razmerje v predpogodbi z N, zahtevek tožnice po ponovnem odstopu od pogodbe in vračilu are z dne 26. 10. 2016 pa je toženec oziroma družba I.I. d.o.o. zavrnila, zaradi zastaranja zahtevka. S tem tožnik za obstoj dolga pred 15. 10. 2018 na podlagi zamudne sodbe ni vedel in mu ni mogoče očitati, da je družbo zlorabil v namen oškodovanja tožnice kot upnika družbe. Družba I.I. namreč od leta 2010 ni poslovala, ni vršila nobene dejavnosti in v času, ko ji je N. vrnila aro, ni imela upnikov, zato je toženec kot poslovodja I.I. d.o.o. po prejemu are v septembru 2016 slednjo preusmeril v družbo I.I. d.o.o., ki je denar porabila, toženec pa je izbris družbe iz registra dopustil v prepričanju, da družba nima upnikov, prav tako pa družba ob izbrisu ni poslovala in ni imela premoženja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbe se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Tožnica v predmetnem sporu od toženca zahteva plačilo 383.555,66 EUR na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti po 8. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), na podlagi odškodninske odgovornosti poslovodstva po 42. členu Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in na podlagi odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora iz 263. člena ZGD-1. 7. Tožnica je kot kupec z družbo I.I. d.o.o., katere družbenik in zakoniti zastopnik je bil toženec, kot prodajalcem dne 29. 7. 2004 sklenila predpogodbo za nakup nepremičnin, katerih zemljiškoknjižni lastnik v času sklenitve predpogodbe je bila R. župnija (v nadaljevanju N.). Prav tako je družba I.I. d.o.o. kot kupec z N. 26. 7. 2004 sklenila predpogodbo za nakup nepremičnine, s katero se je zavezala k nakupu istih nepremičnin, ki bi jih kasneje prodala tožnici. Tožnica je po sklenjeni predpogodbi z dne 29. 7. 2004 družbi I.I. d.o.o. plačala aro v višini 377.024,74 EUR, del te kupnine pa je družba I.I. d.o.o. nakazala N., slednja pa je zaradi neizpolnitve glavne pogodbe aro v višini 214.797,29 EUR vrnila po navodilu družbe I.I. d.o.o. na fiduciarni račun odvetnika S. P. dne 19. 9. 2016. Nadalje iz izpodbijane sodbe ter v spis predloženih listin izhaja, da je I.I. d.o.o. tožnico z dopisom z dne 12. 1. 2010 pozval k realizaciji oziroma k sklenitvi kupoprodajne pogodbe, saj so odpravljene vse ovire, ki so preprečevale sklenitev pogodbe. Tožnica je z dopisom z dne 16. 8. 2010 od predpogodbe za nakup nepremičnin odstopila in zahtevala vračilo are v znesku 377.024,74 EUR v roku 15 dni od prejema dopisa. Tožnica je nato 26. 10. 2016 (priloga B8) ponovno odstopila od predpogodbe in družbo I.I. d.o.o. ponovno pozvala k vračilu are. Družba I.I. d.o.o. je na ponovni odstop od predpogodbe odgovorila, da je tožnica odstopila o predpogodbe že z izjavo z dne 16. 8. 2010, da družba I.I. ni odgovorna za neizpolnitev predpogodbe ter da je zahtevek za vračilo are zastaral. Tožnica je potem zoper družbo I.I. d.o.o. 6. 1. 2017 vložila tožbo na plačilo 497.269,52 EUR, zadeva se je vodila pred Okrožnim sodiščem na Ptuju I Pg 5/2017 in v zadevi je bila zoper družbo I.I. d.o.o. dne 25. 5. 2017 izdana zamudna sodba. Dne 15. 11. 2017 je bila družba I.I. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra zaradi obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

8. Pravne posledice izbrisa iz sodnega registra so urejene v oddelku 7.4 ZFPPIPP. V prvem odstavku 442. člena ZFPPIPP napotuje na uporabo pravil o spregledu pravne osebnosti. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku ugotovilo, da so podani pogoji na podlagi 2., 3. in 4. alineje 8. člena ZGD-1 (spregled pravne osebnosti).

9. Predpostavke jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) so: 1. da gre za razmerje med pravno osebo, za obveznosti katere njeni člani po zakonu ne odgovarjajo, in njenimi člani; 2. da ta pravna oseba ni izpolnila svoje obveznosti upniku; 3. da obstaja med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda (ravnanjem, ki je podlaga spregleda) in neizpolnitvijo obveznosti vzročna zveza; 4. da je ravnanje, ki utemelji spregled, mogoče pripisati članu, ki se mu s pregledom naloži odgovornost.1

10. Trditveno in dokazno breme obstoja pogojev za spregled pravne osebnosti je na tožnici. Nima prav pritožba, da je toženec za obstoj dolga vedel šele z vročitvijo predmetne tožbe 15. 10. 2018, ker mu je bila zamudna sodba, kot tudi dejstvo izbrisa družbe iz sodnega registra, vročena s fikcijo vročitve. Vročitev s fikcijo ima namreč enake učinke kot dejanska vročitev. Zaradi slednjega pritožnik ne more uspeti z zatrjevanjem, da poštne pošiljke ni prejel, oziroma da ni bil nikoli seznanjen z izdajo zamudne sodbe in z izbrisom družbe iz sodnega registra.

11. Za predmetni postopek je relevantno, da je zoper I.I. d.o.o. bila dne 25. 5. 2017 izdana zamudna sodba, v skladu s katero je družba I.I. d.o.o. bila dolžna plačati tožeči stranki E. d.o.o. (v sedanjem postopku tožnici) 377.024,74 EUR in 6.530,92 EUR pravdnih stroškov. Zamudna sodba je postala pravnomočna 15. 6. 2017. Izbris družbe I.I. d.o.o. pa je bil opravljen 15. 11. 2017. Tako je potrebno odgovoriti na vprašanje ali je toženec kljub vednosti obstoja dolga - po zamudni sodbi zlorabil inštitut izbrisa pravne osebe in s tem oškodoval upnike. Za slednje pa je relevantno ali je družba ob izbrisu oziroma ob prejemu zamudne sodbe poslovala in imela premoženje, saj je zgolj v tem primeru toženec lahko zlorabil inštitut izbrisa pravne osebe in s tem oškodoval upnike.

12. V predmetnem postopku je nesporno, da je tožnica odstopila od predpogodbe že v letu 2010, da družba I.I. d.o.o. od leta 2010 ni poslovala in je imela zaprt TRR od 2. 4. 2012 in je v posledici slednjega nakazilo N. dne 19. 9. 2016 bilo izvršeno na fiduciarni račun odvetnika S. P., ki je po navodilu poslovodje - toženca, sredstva prenakazal dne 23. 9. 2016 na družbo I.I. d.o.o. 13. Iz listinske dokumentacije tako nesporno izhaja, da družba I.I. d.o.o. ob prejemu zamudne sodbe z dne 15. 6. 2017 in izbrisu iz sodnega registra dne 15. 11. 2017 ni poslovala in tudi ni imela premoženja. Slednje pa pomeni, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra tožnik družbe kot pravne osebe ni mogel zlorabiti za doseganje svojih ciljev oziroma oškodovanje upnikov družbe.

14. Prav tako tožencu ni mogoče očitati, da je ravnal s premoženjem družbe kot s svojim premoženjem, saj ni vsako ravnanje s premoženjem družbe že ravnanje kot s svojim lastnim premoženjem, upoštevaje, da ob prejemu are s strani N. družba ni poslovala že od leta 2010 in da tudi ni imela znanih upnikov. Tožnik je sicer res ravnal v nasprotju z zakonom, s premoženjem družbe ravnal kot s svojim premoženjem (3. alinea 8. člena ZGD.1), s tem, ko ni posloval v skladu z ZGD-1, ko ni zavedel prejetega zneska v poslovnih knjigah (54. člen ZGD-1) in eventuelno ni upošteval davčnih predpisov, vendar med tem dejanjem storjenim v letu 2016 (ko družba ni imela neizpolnjenih obveznosti do upnika) in izdajo zamudne sodbe ter izbrisom iz sodnega registra v novembru 2017 po oceni sodišča druge stopnje ni vzročne zveze, saj v letu 2016 (oz. vse do 25. 5. 2017, ko je bila izdana zamudna sodba) ni obstajala zapadla obveznost družbe do upnikov.

15. Tožnik pa tudi v svojo korist ali v korist druge osebe ni zmanjšal premoženja družbe in pri tem vedel, ali bi moral vedeti, da ne bo sposoben poravnavati svojih obveznosti tretjim osebam. Za obstoj obveznosti do tretjih oseb je namreč tožnik vedel šele 25. 5. 2017 s prejemom zamudne sodbe (oz. o možnosti obstoja terjatve z vročitvijo tožbe z dne 6. 1. 2017. Ker pa takrat družba več ni poslovala in ni imela premoženja, tudi s tem, ko je dopustil izbris družbe iz sodnega registra dne 15. 11. 2017, niso izpolnjeni pogoji po 8. členu ZGD-1. 16. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je med izbrisom družbe iz sodnega registra, izdajo zamudne sodbe ter ravnanjem toženca, ko je prejel aro s strani N., podana vzročna zveza. Pri tem je spregledalo, da je ara bila vrnjena v letu 2016, da je bila zamudna sodba izdana 25. 5. 2017 in da je bila družba izbrisana iz sodnega registra 15. 11. 2017. Sam zahtevek po ponovnem vračilu are pa je tožnica postavila 26. 10. 2016, na naslednjega pa je toženec odgovoril, da je zahtevek zastaral zaradi odstopa o predpogodbe v letu 2010. Tako tožniku ni mogoče očitati vedenja o obstoju dolga do tožnice v letu 2016 in s tem porabe sredstev v druge namene. S tem pa tudi niso izpolnjeni pogoji niti iz 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZGD-1, saj tožencu ni mogoče očitati, da je zmanjšal svoje premoženje ali premoženje družbe, pri tem pa vedel, da družba ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

17. Dejstvo, da je tožnik vedel za obstoj zahtevka tožnice na podlagi odstopa od pogodbe z dne 16. 8. 2010, pa še ne pomeni, da je moral glede na pretek časa od odstopa od pogodbe v letu 2010, prejeta sredstva v letu 2016 nameniti poplačilu možnih upnikov, ki do takrat terjatev niso uveljavljali. Za terjatve iz gospodarskih pogodbe namreč velja 3 letni zastarali rok (349. člen OZ). S tožnico tudi ni prišlo do podpisa pripoznave zastaranega dolga, v skladu s 341. členom OZ2, oziroma do pripoznave dolga v skladu s 364. členom OZ3, pred nastopom zastaranja. Nenazadnje so dogovarjanja o ureditvi medsebojnih obveznosti potekala v mesecu avgustu 2013 (do podpisa sporazuma pa ni prišlo, terjatev pa je bila glede na potek triletnega zastaralnega roka že zastrana), v kolikor pa bi dejansko prišlo do ustne pripoznave dolga, je toženec z dopisom z dne 3. 11. 2016 (torej po poteku treh let od kar bi eventuelno terjatev pripoznal) tožnico obvestil, da zastarane terjatve ne bo poravnal, s tem pa tudi ni obstajala njegova dolžnost, da zagotovi sredstva v družbi I.I. d.o.o. za eventualne bodoče zahtevke tožnice do družbe, upoštevaje, da je slednja od pogodbe odstopila že v letu 2010, kasneje pa do zavezujočega dogovora o vračilu are ni prišlo, oz. je terjatev na vračilo are dne 3. 11. 2016 že zastaral. 18. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 8. člena ZGD-1 (materialnopravne določbe o spregledu pravne osebnosti), v posledici slednjega pa zahtevka na podlagi 263. člena ZGD-1 in 42. člena ZFPPIPP ni presojalo, zato je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (355. člen ZPP). Drugostopenjsko sodišče namreč ne more prvič na pritožbeni stopnji ugotavljati celih sklopov pravno relevantnih dejstev ter jih subsumirati pod ustrezno pravno normo.

19. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 Vida Mayr: Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb, Podjetje in delo št. 6-7, 2010 str. 1010. 2 prvi odstavek 341. člena OZ: Pisna pripoznava zastarane obveznosti se šteje za odpoved zastaranju. 3 prvi odstavek 364. člena OZ: Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg