Jedro

Sodišče mora počakati s priznanjem tuje sodne odločbe, če je pred sodiščem Republike Slovenije v teku prej začeta pravda v isti zadevi med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomočno končana (drugi odstavek 99. člena ZMZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je sodišče na podlagi pooblastila 6. točke 108. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v tem pravdnem postopku odločilo, kot o predhodnem vprašanju, o priznanju pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Zaječarju št. ... z dne 10. 3. 2016. S sodbo je bilo odločeno, da se mladoletna otroka pravdnih strank zaupata v varstvo in vzgojo tožencu, določeni so bili stiki med tožnico in otrokoma ter preživnina, ki jo je tožnica dolžna plačevati za preživljanje mladoletnih otrok. Sodba srbskega sodišča je s priznanjem v Republiki Sloveniji pridobila enak pravni učinek kot domača sodna odločba, torej tudi učinek res iudicata. Posledično je sodišče tožbo, ki jo je tožnica vložila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, zavrglo.

2. Odločitev sodišča z laično pritožbo, ki jo je naslovila "ugovor", izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da sodbo srbskega sodišča zavrača, ker je nepravilna in nezakonita. Postopek v Sloveniji se je začel prej kot postopek v Srbiji.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V pritožbenem postopku ostaja odprto vprašanje, kakšen vpliv ima na priznanje tuje sodne odločbe litispendenca pred domačim sodiščem. V našem pravu za razmerje med domačimi postopki velja pravilo, da ima pravnomočnost prednost pred litispendenco. Ko je enkrat o neki stvari pravnomočno razsojeno, ni več pomembno, katera pravda je začela prej teči, ampak je treba drugo tožbo zavreči, čeprav je začela ta pravda prej teči. 5. ZMZPP je v drugem odstavku 99. člena za razmerje med tujo sodno odločbo in domačo litispendenco uveljavil drugačno rešitev: Sodišče mora počakati s priznanjem tuje sodne odločbe, če je pred sodiščem Republike Slovenije v teku prej začeta pravda v isti zadevi med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomočno končana. Sodišče mora torej počakati s priznanjem, če je začela prej teči pravda v naši državi. Vprašanje sicer je, ali je takšna ureditev smiselna, saj v nekaterih državah začne teči pravda z vložitvijo tožbe, medtem ko nastopi po našem pravu litispendenca šele z vročitvijo tožbe tožencu.

6. Iz zapisnika o vročitvi tuje listine (A18) sledi, da tožba, ki jo je na sodišče v Zaječarju vložil toženec, tožnici v tem pravdnem postopku ni bila vročena do 12. 11. 2014. Toženec je tožbo slovenskega sodišča prejel 9. 7. 2014 (povratnica pod listovno številko 22). Ker se je pravda v isti zadevi med istima strankama začela v Republiki Sloveniji pred začetkom pravde v Republiki Srbiji in v času, ko je sodišče izdajalo izpodbijani sklep, še ni bila pravnomočno končana, slovensko sodišče skladno z določilom drugega odstavka 99. člena ZMZPP ni imelo podlage za priznanje tuje sodne odločbe.

7. Ker sodišče ni pravilno uporabilo določila drugega odstavka 99. člena ZMZPP je neupravičeno odreklo tožeči stranki pravico do meritorne odločitve v zadevi (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), zato je potrebno pritožbi tožnice ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka (3. točka 365. člena ZPP).