Jedro

Če odločba ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilka udeleži.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločbo Okrožnega sodišča v Krškem, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč, opr. št. Bpp 449/2011 z dne 19. 9. 2011 se odpravi ter se toženi stranki vrne v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je podpredsednik sodišča v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči prošnji A.A. za nudenje brezplačne pravne pomoči ugodil ter ji dodelil redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Okrajnim sodiščem v Sevnici, opr. št. I 97/2010 in kot oprostitev plačila stroškov postopka. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči pa je določil Odvetniško družbo B. V obrazložitvi pojasnjuje, da je upravičenka dne 7. 9. 2011 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici opr. št. I 97/2010 in prošnji priložila vabilo. V nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč meni, da je prošnja utemeljena. Pri tem se sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UBP1, v nadaljevanju ZBPP). Ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek družine prosilke 906,09 EUR, to je 226,52 EUR na družinskega člana in tako ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Poleg dohodkov je sodišče ugotavljalo tudi premoženjsko stanje upravičenke na podlagi 14. člena ZBPP, v povezavi s 23. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 in naslednji, v nadaljevanju ZSV). Pri tem ugotavlja, da premoženje, ki se upošteva, ne dosega ali presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je določen v ZSV. V nadaljevanju se sklicuje na 24. člen ZBPP in ugotavlja, da tožnica prosi za BPP v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici. Nato citira 26/3 člen ZBPP. Tožnici še pojasnjuje, da bo strokovna služba na podlagi 5. odstavka 39. člena ZBPP izdala napotnico za pravno svetovanje ter da je pri določitvi izvajalca pravne pomoči upoštevala predlog prosilke.

Zoper tako izdan upravni akt je tožbo vložilo Državno pravobranilstvo RS. Meni, da je v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka zgolj zapisala, da je pri presoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevala tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem je ugotovila, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za njen osebni in socialno ekonomski položaj. Ni pa navedla dejstev in dokazov, ki bi kazala na to, da je izpolnjen vsebinski pogoji iz 24. člena ZBPP, to je, da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za socialni in ekonomski položaj prosilke. Izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP namreč ni mogoče utemeljiti zgolj z ugotovitvijo, da zadeva ni očitno nerazumna, če niso ugotovljena dejstva, ki tak zaključek narekujejo. Zgolj splošni zaključek tožene stranke, da je v teku izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Sevnici, ne zadošča. Gre za pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus izpodbijane odločbe. Zato jo je potrebno odpraviti. Razlogi, na katere se sklicuje tožena stranka, so namreč v izpodbijani odločbi presplošni in kot taki nepreverljivi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je bila v smislu člena 19 ZUS-1 posredovana v odgovor tudi prizadeti stranki A.A., vendar slednja odgovora na tožbo ni podala.

Sodišče je o zadevi odločilo na seji, skladno z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Tudi po mnenju sodišča mora obrazložitev odločbe v smislu 214. člena ZUP obsegati dejansko in pravno presojo za odločitev. Vsebovati mora zlasti dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku. Če obrazložitev odločbe tožene stranke take vsebine nima, stranka nima možnosti, da razloge izpodbija. Tudi sodišče v danem primeru ne more preizkusiti zakonitosti odločbe. Tožena stranka se namreč v svojem izpodbijanem sklepu sklicuje le na pravno podlago odločitve, ne obrazloži pa dejanske ugotovitve iz 24. člena ZBPP. Tudi po mnenju sodišča zgolj prepis zakonskega teksta v izpodbijani odločbi ne zadošča, pač pa je potrebno dane kriterije iz 24. člena ZBPP konkretno presojati na prosilkinem primeru. Če namreč odločba ne vsebuje dejanskih podatkov o sodnem postopku in njegovem poteku, potem iz njih tudi ni mogoče napraviti zaključka, ali je razumno, da se ga prosilka udeleži, ali ne. Slednja obrazložitev pa, čeprav je bistvena, v izpodbijani odločbi, manjka.

S tem, ko tožena stranka ni spoštovala pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe, je bistveno kršila pravila upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se njene odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka, poleg opredelitve pravnih razlogov za odločitev navesti, tudi dejanske.

Ker v postopku pred izdajo upravnega akta, po povedanem, niso bila spoštovana relevantna pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1.