Jedro

Glede na tožničin tožbeni ugovor, da mora sodno takso plačati vnaprej, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tako določeno v citiranih določbah ZST. Če pa bo tožnica v upravnem sporu uspela, pa bo moralo sodišče uporabiti določbo 3. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/2007 - odločba US), ki določa, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu - Uradni list RS, št. 24/2007). Prisojeni znesek plača toženec (tožena stranka).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje navaja, da je tožnici dne 9.1.2008 vročilo opomin za plačilo sodne takse za tožbo v znesku 65,68 EUR ter za stroške opomina v znesku 20,53 EUR, to je skupaj 86,21 EUR. Dne 15.1.2008 pa je tožnica vložila pritožbo, v kateri navaja, da ne dolguje plačila katerekoli takse.

Zoper opomin, s katerim sodišče stranki naloži plačilo sodne takse, ni pritožbe. V skladu z določbo 27. člena ZST pa lahko stranka zahteva, da ji sodišče izda odločbo o odmeri sodne takse. Sodišče je zato tožničino pritožbo obravnavalo kot zahtevo po 1. odstavku 27. člena ZST.

Tožnica je dne 27.12.2007 pri sodišču prve stopnje vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke, za katero pa ni plačala sodne takse. V skladu s 4. členom ZST nastane taksna obveznost za tožbo takrat, ko je izročena sodišču. Če prejme sodišče po pošti vlogo, za katero taksa ni plačana, pošlje sodišče taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno takso. V takšnem primeru se plača tudi taksa za opomin (26. člen ZST). Glede na navedeno določbo ZST sodišče prve stopnje torej meni, da je tožnica dolžna plačati poleg takse za tožbo tudi takso za opomin.

Sodišče prve stopnje še navaja, da je taksna obveznost po ZST določena v točkah. V skladu s 1. odstavkom tarifne številke 27 taksne tarife znaša taksa za tožbo 800 točk. Taksna tarifa za opomin za plačilo takse se določi glede na vrednost neplačane takse in v obravnavanem primeru znaša 250 točk (tarifna številka 37). Pri odmeri takse se kot osnova za izračun takse vzame vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti. V primeru, ko je potrebno takso plačati na podlagi opomina, pa se uporabi vrednost točke, ki velja v času izdaje opomina (5. odstavek 7. člena ZST). V obravnavanem primeru je bilo plačilo sodne takse tožnici naloženo z opominom z dne 8.1. 2008. Od 1.1.2008 dalje velja vrednost točke za izračun takse v znesku 0,0821 EUR. Tako je bila določena taksna obveznost tožnice za tožbo v višini 65,68 EUR, za opomin pa 20,53 EUR, torej skupaj 86,21 EUR.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnica navaja, da plača sodno takso stranka, ki v postopku ne uspe. Zato je plačilo sodne takse vnaprej skrajno tvegana zadeva. Sama ni predlagala izdaje sklepa o odmeri sodne takse in zato še vedno vztraja pri pritožbi zoper opomin. Meni, da ji je plačilo sodne takse krivično naloženo. Ni pa nikakršnega zagotovila, da bi ji tožena stranka povrnila stroške zaradi plačila sodne takse vnaprej, kar lahko povzroči trajne negativne posledice. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu o odmeri sodne takse utemeljeno oprlo na določbe 4. člena, 5. odstavka 7. člena, 26. člena in 1. odstavka 27. člena ZST ter na določbi 1. odstavka tarifne številke 27 in tarifne številke 37 ZST (po katerih znaša taksna tarifa za takso za tožbo 800 točk in za opomin 250 točk).

Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča zato pravilno naložilo tožnici plačilo sodne takse z opominom z dne 8.1.2008. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da od 1.1.2008 dalje velja vrednost točke za izračun takse v znesku 0.0821 EUR (sklep o uskladitvi vrednosti točke v ZST - Uradni list RS, št. 98/2007). Na podlagi tega je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno izračunalo tožničino taksno obveznost za tožbo, ki znaša 65,68 EUR, za opomin pa 20,53 EUR, torej skupaj 86,21 EUR.

Glede na tožničin tožbeni ugovor, da mora sodno takso plačati vnaprej, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tako določeno v citiranih določbah ZST. Če pa bo tožnica v upravnem sporu uspela, pa bo moralo sodišče uporabiti določbo 3. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/2007 - odločba US), ki določa, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu - Uradni list RS, št. 24/2007). Prisojeni znesek plača toženec (tožena stranka).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena, v zvezi z 72. členom in 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.