Jedro

V postopku ugotavljanja znanja in zmožnosti delavca oziroma ugotavljanje pričakovanih delovnih rezultatov je potrebno delavca spremljati najmanj 30 dni, za ta čas je potrebno zbrati delovno dokumentacijo, delavec mora biti vabljen na razgovor, omogočeno mu mora biti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za oceno in odločitev, o postopku mora biti obveščen sindikat, ki lahko delavca tudi zastopa, negativno oceno pa mora v ugovornem postopku preizkusiti ustrezno sestavljena komisija.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke z dne 3.12.2002 in sklepa sveta tožene stranke z dne 20.2.2003 o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Hkrati je zavrnilo nadaljnje zahtevke za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja od 13.3.2003 dalje, vključno z zahtevkom za izplačilo nadomestila plače ter zahtevek za plačilo razlike plače iz naslova dodatka za delovno dobo za nazaj.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in glede zavrnitve zahtevka za plačilo razlike plače iz naslova dodatka na delovno dobo ter glede odločitve o stroških postopka sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo v novo sojenje, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da sta bila sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja izdana na podlagi zakonito izvedenega postopka pri toženi stranki, v katerem je bilo prepričljivo ugotovljeno, da tožnik na delovnem mestu operaterja informacijskega sistema ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov, tožena stranka pa zanj tudi ni imela prostega drugega ustreznega delovnega mesta.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta nižji sodišči napačno razlagali določbo 7. poglavja za toženo stranko veljavne Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (KP dejavnosti - Ur. l. RS, št. 15/94) in 23. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) ter 18. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90), in to tako glede obveznega obdobja spremljanja tožnikovega dela, kot glede ocene njegovih delovnih rezultatov in pogojev dela z vidika potrebnega usposabljanja in pomoči sodelavcev.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri tem pa le na zmotno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Ker revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP), je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki pomenijo dejansko podlago izpodbijane sodbe.

V skladu z 18. členom ZTPDR je lahko delavec, za katerega se v postopku, predpisanem s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen ali za katerega se ugotovi, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnosti, če pa takega delovnega mesta ni, mu preneha delovno razmerje. Pri tem 23. člen ZDR (1990) določa, da sklep o razporeditvi delavca oziroma prenehanja delovnega razmerja iz razlogov nezmožnosti opravljanja del delovnega mesta oziroma nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov sprejme poslovodni organ, o ugovoru delavca zoper tak sklep pa odloča pristojni organ na podlagi ugotovitve komisije, ki jo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica.

V skladu z gornjimi zakonskimi določbami za toženo stranko veljavna KP dejavnosti v 14. členu določa, da je v postopku ugotavljanja znanja in zmožnosti delavca oziroma ugotavljanje pričakovanih delovnih rezultatov delavca na delovnih mestih do V. stopnje zahtevnosti potrebno delavca spremljati najmanj 30 dni, da je potrebno za ta čas zbrati delovno dokumentacijo, da mora biti delavec vabljen na razgovor, omogočiti mu je potrebno, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za oceno in odločitev, o postopku pa mora biti obveščen tudi sindikat, katerega predstavnik lahko delavca zastopa.

Pred nižjima sodiščema so bila prepričljivo ugotovljena naslednja dejstva, ki so pomembna za odločitev: -Na neustrezne rezultate tožnikovega dela so delavci tožene stranke opozarjali tožnika in njegove nadrejene že od pomladi 2002 dalje, ker so imeli zaradi tega težave pri svojem delu (pritožbe medicinskih sester). -Tožniku so bile na razgovoru dne 26.9.2002 predočene pritožbe in dejstvo, da bo stekel postopek za ugotavljanje pričakovanih delovnih rezultatov. -Tekom tega postopka sta bila s tožnikom o rezultatih njegovega dela opravljena dva razgovora in sicer 19.11.2002 in 25.11.2002, tako da je spremljanje njegovega dela tudi po 26.9.2002 potekalo več kot 30 dni, napake pri njegovem delu pa so se ugotavljale že od pomladi 2002 dalje. -Dne 3.12.2003 je direktor tožene stranke izdal tožniku sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov ob sočasni ugotovitvi, da pri toženki za tožnika ni prostega drugega ustreznega delovnega mesta. -V ugovornem postopku je z negativno oceno pričakovanih rezultatov tožnikovega dela soglašala tričlanska komisija, sestavljena iz sodelavcev oziroma nadrejenih delavcev, ki so imeli višjo ali najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri. -O celotnem postopku je bil obveščen sindikat. -Tožnik je v vsem spornem obdobju razpolagal z ustreznimi osnovnimi navodili za delo, sodelavci pa so mu nudili ustrezno sodelovanje in pomoč, v mesecu oktobru 2002 pa je bil poslan tudi na dodatno izobraževanje. -Tudi v sodnem postopku so bile potrjene ugotovitve o številnih pomanjkljivostih tožnikovega dela na vzdrževanju informacijskega sistema pri toženi stranki, zaradi katerih so imeli delavci v osnovni dejavnosti pri delu težave in na katere so utemeljeno opozarjali. Med drugim tožnik, kot operater na informacijskem sistemu, ni pravočasno naložil novejše verzije programov, ni pravočasno vnesel novih cenikov in šifrantov za naročanje materialov, ni pravilno priklopil novih naprav in ni povezal dveh računalnikov v mrežo, kot mu je bilo naročeno. Ni šlo za enkratne napake, temveč za način dela, ki ni zagotavljal pričakovanih rezultatov dela operaterja, to je tekočega delovanja informacijskega sistema, ki je bilo za opravljanje redne dejavnosti tožene stranke bistvenega pomena.

Na podlagi gornjih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano in jih tožnik v reviziji ne more več izpodbijati, sodišče zaključuje, da so bili v celoti podani pogoji za izdajo spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja v smislu določb 18. člena ZTPDR in 23. člena ZDR ter določb za toženo stranko veljavne KP dejavnosti. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe zato ni utemeljen.

Glede na povedano je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.