Jedro

Ker tožeči stranki mnenje izvedenca ni bilo vročeno in se o njem ni mogla izjaviti, je bila s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka. Na ta zaključek ne vpliva okoliščina, da je prvostopni organ z dopisom tožečo stranko pozval k izjavi. Ta dopis je po vsebini kasneje izdana prvostopna odločba, ki je vsebovala tudi stališče prvostopnega organa o predmetni zadevi, mnenje izvedenca pa dopisu ni bilo priloženo.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Direkcije Republike Slovenije za vode, št. 35523-81/2017-11 z dne 25. 4. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Direkcija RS za vode zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo manjšo od 10 MW (MHE) z odvzemom vode vodotoka Meža v količini največ do 8m3/s na mestu, določenem z v odločbi navedenimi Gauss-Krügerjevimi koordinatami, vse na zemljiščih s parc. št. 608/1 in 62/3 k.o. ....

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 4. 12. 2017 vložil zahtevo za pridobitev zgoraj navedenega vodnega dovoljenja. V postopku je prvostopni organ pridobil mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije, ki ga je ta izdal v skladu z 19. členom Zakona o sladkovodnem ribištvu (v nadaljevanju ZSRib). Iz tega mnenja izhaja, da je na obravnavanem odseku stanje reke ... slabo zaradi neprimerno izvedenih regulacij za ribe. Predvideni odvzem vode je velik in bi povzročil bistveno znižanje vodostaja na predlaganem 72 m dolgem odseku ... . Po oceni zavoda bi prenizko določena vrednost Qes (ki znaša manj od srednjega nizkega pretoka glede na hidrološke podatke vodotoka) v bodoče povzročila sušne razmere v vodotoku. Predlagana vrednost Qes predstavlja zgolj slabo četrtino oziroma 24 % srednjega pretoka, kar bi zmanjšalo delež habitatov za več kot 50 %.

3. Nadalje iz mnenja izhaja, da je vodotok na obravnavanem odseku zaradi neustrezno izvedenih regulacij z namenom zagotavljanja poplavne varnosti zelo razširjen, zaradi česar je na tem delu reke prišlo do poslabšanja stanja habitatov za ribe in druge vodne organizme. Še posebej v poletnem času ob nizkem vodostaju prihaja do pregrevanja vode, kar negativno vpliva na vodni živelj. Zavod meni, da ribja steza ne more nadomestiti naravnega rečnega habitata, saj predstavlja zgolj prehod, ki ribam pomaga preiti določeno pregrado v vodotoku. Stanje v strugi Meže pa je na odseku, kjer bi se izvajala raba vode, že sicer slabo in bi se ob predlagani rabi vode še poslabšalo. Zaradi odvzema bi se trajno zmanjšala količina in globina vode, drastično bi se spremenile fizikalne, kemijske in hidromorfološke lastnosti na tem odseku vodotoka, posledica pa bi bila prizadetost mikro in mezohabitatov ribjih vrst, ki poseljujejo ... . Znižan vodostoj v času drsti bi na celotnem odseku odvzema vode ogrozil tudi obstoj drstišč in s tem negativno vplival na ribje populacije na obravnavnem delu reke. Zavod meni, da predlagana raba vode zaradi vseh navedenih razlogov ni v skladu s 5. členom Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1).

4. Upravni organ je v postopku v skladu z Načrtom upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016 - 2021, ki je bil izdelan na podlagi Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, pripravil mnenje, iz katerega sledi, da je vloga tožeče stranke vezana na vodno telo površinske vode VTPV Meža Črna na Koroškem - Dravograd, na katerem okoljski cilj dobro stanje voda ni dosežen. Na vodnem telesu je ugotovljeno dobro kemijsko in slabo ekološko stanje. Razlog za slabo ekološko stanje pa je hidromorfološka spremenjenost, določena na podlagi biološkega elementa kakovosti - bentoški nevretenčarji. Glede na to nadaljnje poslabševanje stanja na tem vodnem telesu ni v skladu z določenimi cilji. Predlagan odvzem vode je glede na Uredbo o kriterijih za določitev ter način spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka opredeljen kot velik odvzem glede na količino odvzete vode (8 m3/s) in kratek glede na količino odvzema (razdalja od mesta odvzema do izpusta je cca. 72 m). Glede na to, je dolžina območja predlaganega posega večja od 400 m. Upravni organ meni, da bi poseg v primeru podelitve vodne pravice dodatno vplival na doseganje ciljev na tem območju. Gorvodno (220 m) in dolvodno (1,2 km) od lokacije predlaganega odvzema so že podeljene vodne pravice, kar na tem odseku pomeni dodatno obremenitev z vidika stanja voda predvsem z vidika spremenjenosti hidromorfoloških značilnosti, ki so že razlog za slabo stanje vodnega telesa.

5. Poseg bi vplival na vse morfološke elemente kakovosti: na hidrološki režim (spremenjena količina in dinamika vodnega toka, ki bi jo povzročil odvzem vode in zastajanje vode gorvodno od zgrajene 2,7 m visoke pregrade - tablaste zapornice); na kontinuiteto toka (oviranje migracije rib in zadrževanje sedimentov, kar bi povzročila izgradnja pregrade) in na morfološke razmere (sprememba strukture in substrata rečne struge zaradi prekinjenega premeščanja sedimentov in odlaganja drobnih sedimentov gorvodno od pregrade, sprememba strukture obrežnega pasu zaradi odstranjevanja obstoječe vegetacije, izvedbe utrditve brega, izgradnje dovodnega in odvodnega kanala in umestitve strojnice MHE na desni brežini reke). Odvzem vode bi prav tako vplival na splošne fizikalno kemijske in biološke elemente kakovosti, ki so prav tako določeni za oceno stanja voda. Poslabšale bi se predvsem toplotne in kisikove razmere zaradi zastajanja vode gorvodno od pregrade, predvidoma je možen vpliv tudi na stanje hranil. Glede na to prvostopni organ meni, da predlagana rabe vode ni v skladu z določbo 5. člena ZV-1 in je v nasprotju z doseganjem okoljskih ciljev na predmetnem vodnem telesu. Iz tega razloga je vlogo tožeče stranke zavrnil. 6. Tožeča stranka je zoper takšno vlogo vložila pritožbo, katero je Ministrstvo za okolje in prostor kot neutemeljeno zavrnilo. Drugostopni organ se strinja s prvostopnimi ugotovitvami in zaključkom, da pogoji za izdajo predmetnega dovoljenja niso v skladu s 5. členom ZV-1 in je iz tega razloga pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. 7. Tožeča stranka v laični tožbi navaja, da bi bilo treba določiti ekološki pretok vode skozi ribjo stezo skupno z ribiško stroko, navedeni pretok kot orientacijski pa bi bil 400 l/s do 500 l/s. Navaja, da je prvostopni organ nizvodno od predlagane lokacije izdal tri vodna dovoljenja za gradnjo MHE A. in B., zato meni, da je tožeča stranka s predmetno odločitvijo diskriminirana. Tožeča stranka osporava, da bi umestitev MHE še dodatno negativno vplivala na vodni živelj. Sebe šteje za okoljevarstveno ozaveščeno in je zato tudi pripravljena prilagoditi svojo zahtevo. V korekturi svoje zasnove je za to že nakazala rešitev za odtok vode iz strojnice MHE v korito reke tako, da se le-ta ne izvede dolvodno, temveč prečno, s čimer bi bil zagotovljen kontinuiran pretok vode pred in za jezovno zapornico in to s pretokom vode iz strojnice MHE in vzporednim ekološkim pretokom čez ribjo stezo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

9. Sodišče je s sklepom št. II U 294/2018-15 z dne 11. 3. 2021 v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je namreč zakonitost odločbe o izdaji vodnega dovoljenja glede na predpisane pogoje, kar pomeni, da gre tako po dejanski kot pravni plati za enostavno zadevo.

10. Sodišče je v predmetni zadevi dne 22. 4. 2021 opravilo glavno obravnavo v odsotnosti tožene stranke (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). Tožeča stranka je na naroku vztrajala pri svojih stališčih in še poudarila, da ji v postopku ni bilo predloženo strokovno mnenje o vplivu posega na stanje rib v vodotoku Meža Zavoda za ribištvo Slovenije z dne 12. 1. 2018 in se zato tožeča stranka pred izdajo odločbe o tem mnenju, ki je bilo ena od ključnih podlag za izdajo odločbe, ni mogla izjaviti.

11. Tožba je utemeljena.

12. Z v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močno manjšo od 10 MW z odvzemom vode vodotoka ..., ker je upravni organ zaključil, da predlagana raba vode ni v skladu z določbo 5. člena ZV-1. Odločitev je sprejel na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za ribištvo Slovenije št. 42004-78/2017/3 z dne 12. 1. 2018 in na podlagi lastnih ugotovitev.

13. Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z ZV-1 (prvi odstavek 119. člena ZV-1). Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno rabo vode za - med ostalim - proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo manjšo od 10 MW (11. točka prvega odstavka 125. člena ZV-1). Vodno dovoljenje izda ministrstvo, če je nameravana raba skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrti upravljanja z vodami (1. točka prvega odstavka 127. člena ZV-1).

14. ZV-1 v 5. členu določa, da je treba rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.

15. Zaradi odločitve o vlogi tožeče stranke za izdajo vodnega dovoljenja je prvostopni upravni organ pridobil mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije št. 4204-78/2017/3 z dne 12. 1. 2018. To je v skladu z določbami ZSRib. Ta v prvem odstavku 19. člena določa, da mora biti vsak poseg v ribiški okoliš načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Zavod v sodelovanju z izvajalcem ribiškega opravljanja izda mnenje o vplivu posega na stanje rib v postopku izdaje vodne pravice po predpisih o vodah (četrti odstavek 19. člena ZSRib).

16. Tožeča stranka je v zvezi s tem navajala, da ji zgoraj navedeno mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije ni bilo izročeno in se zato o njem ni mogla izjaviti. Tudi iz podatkov spisa ne izhaja, da je bilo to mnenje tožeči stranki vročeno.

17. Mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije ima naravo izvedenskega mnenja. Zanj velja kot za vse druge dokaze, da mora biti stranki dana možnost, da se o takšnem mnenju izreče, da pri njegovi izvedbi sodeluje, da postavlja izvedencu vprašanja ter da se seznani z uspehom dokazovanja (tretji odstavek 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP). To pa zahteva tudi načelo enakosti orožij, ki je eden od elementov širšega koncepta poštenega sojenja, katerega varuje 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (glej sodbo ESČP Korošec proti Sloveniji, št. 77212/12 z dne 8. 10. 2015).

18. Ker tožeči stranki mnenje Zavoda za ribištvo ni bilo vročeno in se o njem ni mogla izjaviti, je bila s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

19. Na ta zaključek ne vpliva okoliščina, da je prvostopni organ z dopisom z dne 11. 4. 2018 tožečo stranko pozval k izjavi. Ta dopis je po vsebini kasneje izdana prvostopna odločba, ki je vsebovala tudi stališče prvostopnega organa o predmetni zadevi in se nahaja v upravnem spisu z datumom 22. 3. 2018, strokovno mnenje Zavoda za ribištvo pa temu ni bilo priloženo.

20. V primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz drugega odstavka 237. člena ZUP, je vselej podana bistvena kršitev določb postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena in je zato sodišče iz razloga po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom tega člena vrnilo pristojnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka, tožeči stranki vročiti mnenje Zavoda za ribištvo in le tega obravnavati v skladu z določbami ZUP. Po tako dopolnjenem ugotovitvenem postopku bo treba v zadevi ponovno odločiti.