Jedro

Dejstvo, da stranka ni izkazala opravičenih razlogov za podaljšanje roka, ne zadostuje za odločitev o neupoštevanju prepozno predloženih listin.

V obravnavanem primeru je šlo za prevode listin, s katerimi je tožeča stranka dokazovala višino tožbenega zahtevka. Šlo je torej za prepozno predložitev dokaza, saj je prevod ključni sestavni del dokaza, če ta predstavlja listino v tujem jeziku, je integriran v dokaz. V tem primeru pa je treba pri iskanju ravnovesja med koncentracijo postopka in pravico strank do izjave upoštevati tudi določila 286. in 286.a člena ZPP, ki v primeru prepozno predloženih dokazov kot samostojni ekskulpacijski razlog za zamudo (poleg opravičenih razlogov za zamudo) določa tudi pogoj, da njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.

Ni namreč nobenih razlogov, da bi bila stranka, ki je zaprosila za podaljšanje roka za predložitev dokaza (prevoda), v slabšem položaju kot stranka, ki bi prepozno predložila dokaze.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se rok, ki ga je sodišče določilo s sklepom opr. št. VIII Pg 1535/2018 z dne 11. 11. 2021 podaljša za petnajst dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka, ki ga je sodišče določilo s sklepom opr. št. VIII Pg 1535/2018 z dne 11. 11. 2021. 2. Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo tožeča stranka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za podaljšanje roka z dne 1. 12. 2021 v celoti ugodi. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zaključek o zavrnitvi predloga tožeče stranke za podaljšanje roka za predložitev po sodnem tolmaču opravljenih prevodov listinskih dokazov, ki jih je tožeča stranka brez prevoda priložila k svoji tretji pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2021, oprlo na ugotovitev, da tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov za podaljšanje roka po določbi drugega odstavka 110. člena ZPP. Pravilnosti tega zaključka pritožbeni razlogi ne morejo izpodbiti. Tudi pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopnega sodišča, da je bil glede na trditve tožeče stranke, da prevajalci za izdelavo predmetnih prevodov potrebujejo tri do pet dni, s strani sodišča postavljeni rok petnajst dni ustrezno dolg. Pritožbeno sodišče pri tem ne odreka tožeči stranki niti pravice oz. možnosti zagotovitve časa, da poišče primernega in stroškovno ustreznega ponudnika prevajalskih storitev, vendar je sodni rok petnajstih dni (ob upoštevanju, da je za izdelavo prevodov potrebno 3-5 dni) zadostoval tudi za iskanje in izbiro najugodnejšega ponudnika. Tehtnih razlogov, zaradi katerih bi potrebovala več kot 10 dni časa, da bi zagotovila konkurenčne ponudbe sodnih tolmačev, tožeča stranka ni navedla. Tudi drži, na kar opozarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva in priprave programa vodenja postopka obe stranki že s sklepom z dne 28. aprila 2020 opozorilo, da mora biti listini, ki je sestavljena v tujem jeziku, priložen tudi overjen prevod (226. člen ZPP) in da ga je treba prevodu predložiti najpozneje petnajst dni pred razpisanim narokom. Tožeča stranka je neprevedene listine predložila štirinajst dni pred pripravljalnim narokom dne 14. 9. 2021, prevode pa zaradi neugoditve predlogu za podaljšanje roka z zamudo.

5. Vendar dejstvo, da stranka ni izkazala opravičenih razlogov za podaljšanje roka, ne zadostuje za odločitev o neupoštevanju prepozno predloženih listin, (ki je posledica sklepa o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka), in tudi ne za oceno, da je bila tožeči stranki že s prvotnim rokom petnajst dni za dostavo prevodov ustrezno zagotovljena njena ustavna pravica do izjave. V obravnavanem primeru je šlo za prevode listin, s katerimi je tožeča stranka dokazovala višino tožbenega zahtevka. Šlo je torej za prepozno predložitev dokaza, saj je prevod ključni sestavni del dokaza, če ta predstavlja listino v tujem jeziku, je integriran v dokaz. V tem primeru pa je treba pri iskanju ravnovesja med koncentracijo postopka in pravico strank do izjave upoštevati tudi določila 286. in 286. a člena ZPP, ki v primeru prepozno predloženih dokazov kot samostojni ekskulpacijski razlog za zamudo (poleg opravičenih razlogov za zamudo) določa tudi pogoj, da njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Ni namreč nobenih razlogov, da bi bila stranka, ki je zaprosila za podaljšanje roka za predložitev dokaza (prevoda), v slabšem položaju kot stranka, ki bi prepozno predložila dokaze. Zato je bilo sodišče prve stopnje pri odločanju o podaljšanju roka dolžno opraviti tudi navedeno presojo, ki jo je tudi opravilo. Pritožba pa utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da njegovi zaključki v navedeni smeri niso prepričljivi.

6. Spor med pravdnima strankam zagotovo že na prvi pogled sodi med zahtevnejše spore, z obsežnim in zapletenim dejanskim stanjem, katerega ugotavljanje bo terjalo dolgotrajen in zahteven dokazni postopek (z zaslišanjem prič, postavitvijo izvedencev ipd). Ni odveč poudariti, da je do tožničinega predloga za podaljšanje roka za predložitev prevodov prišlo v relativno zgodnji fazi sodnega postopka, pred prvim narokom za glavno obravnavo, v fazi, ko je bil opravljen šele pripravljalni narok, na katerem sodišče še ni izvajalo nobenih dokazov, pač pa je določilo sporna vprašanja in sprejelo program dela, iz katerega je razvidno, da se bo dokazni postopek najprej vodil glede temelja zahtevka, in da se bodo sporna dejstva v zvezi z njegovo višino obravnavala kasneje. Tudi iz sklepa o imenovanju izvedenca, ki je bil že postavljen, izhaja, da je bil določen za ugotavljanje dejstev, ki se nanašajo na temelj in ne na višino zahtevka. Tožeča stranka je z listinami, za prevod katerih je potrebovala dodaten rok, dokazovala trditve o višini zahtevka. Teh dokazov izvedenec v tej fazi postopka ne bo potreboval, nasprotno ne izhaja iz nalog, ki mu jih je naložilo sodišče prve stopnje s sklepom o njegovem imenovanju. Tudi ne drži očitek tožene stranke iz odgovora na pritožbo, da je tožena stranka šele po predložitvi overjenih prevodov listin dobila možnost, da se o zatrjevanih dejstvih izjavi. Tožena stranka je na vsa v 3. pripravljalni vlogi tožeče stranke zatrjevana dejstva že odgovorila, naknadna predložitev prevodov listin pa ji je tudi še omogočala, da se o teh listinah izjavi brez povzročitve zastoja v postopku.

7. Ker po presoji pritožbenega sodišča dodatni rok za predložitev prevodov listin ne bi povzročil zamika pri reševanju predmetnega spora po s strani sodišča prve stopnje predstavljenem programu vodenja postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožeči stranki dopustilo predlagano podaljšanje roka za predložitev prevodov za 15 dni, ki tečejo od prvega dne po poteku prvotno določenega roka v sklepu opr. št. VIII Pg 1535/2018 z dne 11. 11. 2021.