Jedro

Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je tožeča stranka zamudila 30 dnevni zakonski rok (materialni) za uveljavitev pravice, do denarne pomoči med brezposelnostjo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi enote Republiškega zavoda za zaposlovanje z dne 8.9.1992, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. Pritrdila je stališču organa prve stopnje, da je pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo mogoče uveljavljati le v roku 30 dni po izteku pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (35. člen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92 - ZZZPB). Navedeni rok je materialni rok, ki ga ni mogoče podaljšati, ne glede na razloge zamude. Tudi iz prvostopne odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo z dne 29.1.1992 je razvidno, da je bila tožnica opozorjena na možnost, kdaj in kje lahko uveljavlja pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo.

Tožnica v tožbi navaja, da je imela pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od 8.12.1991 do 7.6.1992. Ni vedela za to, da mora vložiti zahtevek do denarne pomoči med brezposelnostjo. Zato je s tem zahtevkom zamudila in je zato tudi prejela negativno prvostopno odločbo. Njen mož je invalid in tudi na prisilnem dopustu. Prejema minimalno plačo. Od te plače mu ostane le 200 SIT, od česar ona in mož ne moreta živeti. Nima nikakršnih drugih prihodkov, ker ne najde službe, ki jo še vedno išče. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne iz razlogov izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za denarno pomoč med brezposelnostjo. Tožena stranka pravilno ugotavlja, da pogoje za pridobitev te pravice določa v 35. členu že citirani zakon o zaposlovanju. Po določbi 1. odstavka 35. člena zakona zavarovanec lahko v roku 30 dni po izteku pravice do denarnega nadomestila uveljavlja pravico do denarne pomoči. Tožnica ne izpodbija dejanske ugotovitve, da se ji je 7.6.1992 iztekla pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ter da je zahtevek za pravico do denarne pomoči vložila 27.7.1992, torej po preteku 30 dnevnega roka, ki se je iztekel dne 7.7.1992. Odločilne dejanske okoliščine torej niti niso sporne. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da je tožnica zamudila s svojim zahtevkom do denarne pomoči med brezposelnostjo, ker ni vedela, da ga mora vložiti. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zavrnila ta tožničin ugovor, saj je bila tožnica s prvostopno odločbo z dne 29.1.1992 o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opozorjena na možnost, kdaj in kje lahko uveljavlja pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo.

Po presoji sodišča je pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Tožena stranka pravilno zaključuje, da je z zakonom predpisani 30 dnevni rok za uveljavljanje pravice prekluzivni materialni rok. To pomeni, da s potekom tako določenega roka ugasne tudi pravica sama. Škodljive posledice zamude materialnega roka se ne dajo odpraviti, ne glede na vzrok zamude. Zato tudi iz tega razloga ni mogoče upoštevati navedeni tožbeni ugovor, da je tožnica zamudila navedeni rok zaradi nevednosti. Pri tem sodišče pripominja, da je bilo tožnici dobro znano, da ji bo prenehala pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, hkrati pa je bila z navedeno prvostopno odločbo tudi opozorjena na pravočasno vložitev zahtevka.

V tem postopku tudi ni mogoče upoštevati po tožnici zatrjevanega kritičnega socialnega položaja tožnice in njenega moža. Če je to točno, imata tožnica in njen mož možnost uveljavljati socialno - varstvene pravice po zakonu o socialnem varstvu.

Glede na navedeno je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).