Jedro

Skladno 1. odst. 446. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Enake pravne posledice pa za stranki nastanejo tudi tedaj, če je bila sklenjena pogodba med (novim dolžnikom) prevzemnikom dolga in upnikom (primerjaj Zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem, prof. dr. Stojan Cigoj, Ljubljana 1978, stran 408).

Za razliko od prvostopenjskega sodišča, drugostopenjsko sodišče razume ravnanje tožeče stranke (prijava omenjene terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga V. J. d.d.), kot izrecno dejanje privolitve tožeče stranke v prevzem dolga.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka V. J. d.d., dolžna v 15 dneh plačati tožniku N. K., glavnico v znesku 2.104.815,25 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.4.1992 do dne plačila. Zavrnilo je tudi predlog tožeče stranke, da ji je dolžna tožena stranka v 15 dneh povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do dneva plačila (1. točka izreka). Sklenilo je, da je tožeča stranka v 15 dneh dolžna toženi stranki povrniti 585.244,00 SIT pravdnih stroškov.

Proti sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila in uveljavljala pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala naj pritožbi ugodi in prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da ugodi tožnikovemu tožbenemu zahtevku, ali izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do dne plačila.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje odločbe dalje do plačila.

Pritožba je utemeljena.

1. O nesklepčnosti tožbenih trditev.

Tožeča stranka mora v tožbenih trditvah navesti vsa tista pravno odločilna dejstva, iz katerih sledi določena materialnopravna posledica. V konkretnem primeru je tožeča stranka bila dolžna navesti vsa pravno pomembna dejstva, iz katerih sledi materialnopravna posledica, da je tožena stranka kot prevzemnik dolga, s katerim se je tožeča stranka kot upnica strinjala, bila zavezana vrniti vtoževani znesek, torej dano posojilo tožeči stranki.

Skladno 1. odst. 446. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Enake pravne posledice pa za stranki nastanejo tudi tedaj, če je bila sklenjena pogodba med (novim dolžnikom) prevzemnikom dolga in upnikom (primerjaj Zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem, prof. dr. Stojan Cigoj, Ljubljana 1978, stran 408).

Tožeča stranka je že v tožbi navedla, da je prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko terjatev na vračilo glavnice in obresti ob zaključku danega posojila družbi M. d.o.o., po sklenjeni posojilni pogodbi z dne 21.1.1992, kjer je nastopala kot posojilodajalec. Zatrjevala je, da je tožena stranka dne 21.3.1995 podpisala izjavo, da je zgoraj omenjena sredstva prejela in tudi v popolnosti prevzela obveznosti do vračila omenjenega kredita. Enaka izjava je bila podpisana še dne 11.9.2000. Za razliko od prvostopenjskega sodišča, drugostopenjsko sodišče razume ravnanje tožeče stranke (prijava omenjene terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga V. J. d.d.) kot izrecno dejanje privolitve tožeče stranke v prevzem dolga. S prevzemom dolga po toženi stranki pa se strinja tudi prvostopenjsko sodišče (primerjaj razloge prvostopenjske sodbe v 4. odst. na strani 3).

Trditvena podlaga tožeče stranke v sklenjeni pogodbi o prevzemu dolga med njo kot upnico in toženo stranko kot novim dolžnikom torej ni nesklepčna.

Zaradi napačne uporabe materialnopravnih določb 446. člena ZOR je prvostopenjsko sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar je razveljavitveni razlog po 355. členu ZPP.

2. Pravna narava izjav pravnega prednika tožene stranke, danih tožeči stranki, z dne 21.3.1995 in 11.9.2000 (A 2, A 3).

Kot je bilo že pojasnjeno je lahko pogodba o prevzemu dolga sklenjena ne samo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik, ampak tudi med prevzemnikom dolga in upnikom. Zaradi napačne uporabe pravil o prevzemu dolga, je prvostopenjsko sodišče izvedlo dokazni postopek, na podlagi katerega je dokazno ocenilo, da tožnik sklenitve pogodbe o prevzemu dolga med M. d.o.o. in toženo stranko ni dokazal. Zato se pravno ni pravilno opredelilo do obeh navedenih izjav. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo mogoče iz vsebine obeh izjav sklepati, da je bila pogodba o prevzemu dolga sklenjena med tožečo stranko in med pravnim prednikom tožene stranke. Tožeča stranka je namreč sprejela izjavo (izražena pogodbena volja tožene stranke), s katero je slednja potrdila prejem 38.000,00 DEM v tolarski protivrednosti v obliki storitev in opreme od M. d.o.o. (posojilojemalca po posojilni pogodbi) ter popoln prevzem obveznosti vračila omenjenega kredita (primerjaj 2. odst. izjave z dne 21.3.1995, A2). V izjavi z dne 11.9.2000 (A3) je pravni prednik tožene stranke še potrdil veljavnost dolga do tožeče stranke, v enaki vsebini kot v izjavi z dne 21.3.1995. Zaradi opisanega materialnopravnega stališča se tudi izpovedbe direktorja pravnega prednika tožene stranke T. P. izkažejo v drugačni luči (primerjaj njegovo izpovedbo, v spisu list. št. 37) in izpovedbo tožeče stranke, list. št. 39). T. P. je namreč izpovedal, da je posojilo vzela družba M., ki je bila izvajalec storitev za družbo P. zato, ker tožena stranka zaradi blokade žiro računa ni mogla posojila dobiti neposredno. Posojilo naj bi tožniku vrnila družba P. d.o.o.. Pomembno bo tudi dokazno oceniti izpovedbo tožnika, da je bila družba M. aktivna samo ob podpisu pogodbe, dobila je tudi denar, kasneje pa v tem razmerju, ki je bilo dejansko med tožnikom in družbo P., ni sodelovala.

V novem postopku naj prvostopenjsko sodišče ob opisanem materialnopravnem stališču drugostopenjskega sodišča ugotovi popolno dejansko stanje tudi o razmerju med tožečo stranko in toženo stranko, slednjega kot prevzemnika dolga.

Šele na podlagi ponovno izvedenega dokaznega postopka bo lahko sodišče prve stopnje o zadevi ponovno odločilo. Napotki za novo sojenje so razvidni iz podane obrazložitve v tej odločbi.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena ZPP. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.