Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upoštevaje dolžino trajanja tega (izvensodnega) postopka glede na to, da je bila prva zahteva vložena že 28. 1. 2018, in potem, ko je predlagateljica pisno zahtevala informacije še najmanj dvakrat, je bila predlagateljica primorana sprožiti sodni postopek.
I. Pritožba nasprotnih udeleženk se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Prva nasprotna udeleženka je dolžna plačati stroške predlagateljice v višini 214,18 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je A. A. dolžna kot poslovodja družbe B. d.o.o. v roku 8 dni posredovati naslednje informacije oziroma dovoliti nemoten in neomejen vpogled v poslovne knjige in poslovne listine družbi, iz katerih bodo te informacije izhajale: - celotna podrobno razčlenjena bruto bilanca podjetja B. d.o.o. za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 in od 1. 1. 2018 do 31. 10. 2018, - izpis kontne kartice podjetja B. d.o.o. za obdobje 1. 1. 2017 do 31. 10. 2018 za konti 4180 in 4190, - seznam zaposlenih v podjetju B. d.o.o. od 1. 1. 2017 do 31. 10. 2018 z datumi prijavi in odjav, - seznam samostojnih podjetnikov, ki so za podjetje B. d.o.o. opravljali storitve v času od 1. 1. 2017 do 31. 10. 2018, - seznam oseb, ki so na podlagi podjemnih ali avtorskih pogodb za podjetje B. d.o.o. opravljali storitve od 1. 1. 2017 do 31. 10. 2018, - seznam osnovnih sredstev družbe B. d.o.o. in seznam osnovnih sredstev, nabavljenih v času od 1. 1. 2017 do 31. 10. 2018 (I. točka izreka), Odločilo je še, da B. d.o.o. plača predlagateljici stroške postopka v višini 896,64 EUR v roku 15 dni (II. točka izreka).
2. Zoper takšen sklep sta se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožili družba B. d.o.o. in poslovodja družbe ter predlagali, da sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi.
3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo višje sodišče zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Določba 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da ima družbenik pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise, kar mu mora poslovodja nemudoma dovoliti. Poslovodja sme zavrniti zahtevo do informacij ali vpogledu le, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O tem pa odločajo družbeniki.
6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženki ne trdita, da obstajajo razlogi, da bi predlagateljica lahko s pridobljenimi informacijami škodila družbi, predlagateljica pa je v svojem predlogu navedla, da tega nasprotni udeleženki nista nikoli trdili niti izkazali. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagateljica prvič za vpogled zaprosila že pred več kot enim letom, nasprotni udeleženki pa vse do dneva pritožbe nista zatrdili, da bi ji podatke posredovali. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo v skladu s 513. členom v povezavi s 50. členom ZGD-1. 7. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko ni odločilo v skladu z obstoječo sodno prakso in določbo 512. člena ZGD-1, da mora biti odločitev družbe dokončna, torej večstopenjska in da bi torej morala predlagateljica doseči, da bi v primeru molka oziroma zavrnitve s strani poslovodja družbe glede pridobljenih informacij zahtevala odločitev ostalih družbenikov, ne zdrži pritožbene presoje. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je predlagateljica prvič zahtevala podatke o poslovanju družbe 28. 1. 2018, potem še 17. 5. 2018 in 7. 12. 2018, pa jih vendarle ni dobila, niti ji niso bili posredovani na skupščini družbenikov, kjer so ostali družbeniki imeli možnost odločanja o njeni zahtevi. Ravno nasprotno nasprotni udeleženki sta ji zatrjevali, da nimata podatkov zbranih ali da jih še morata pridobiti.
8. Iz obstoječe sodne prakse VSL sklep I Cpg 306/2017 z dne 6. 9. 2017 tudi izhaja, da je namen določbe 512. člena ZGD-1, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. Družbenik naj se obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane. Določba 513. člena ZGD-1 torej določa, da mora predlagatelj dokazati, da poslovodstvo preprečuje izvajanje njegove pravice do informacij in vpogleda, določba pa ne preprečuje situacije, da vzporedno ne bi mogla teči oba postopka izvensodnih in sodni. Drugo načelo, ki ga zasledujeta določbi 512. in 513. člena ZGD-1, je dolžnost poslovodje, da se nemudoma odzove na zahteve družbenika (nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva). Na potrebnost hitrega postopanja v primerih spora v zvezi s posredovanjem informacij družbeniku kaže tudi določba 52. člena ZGD-1, ki določa, da mora sodišče o predlogu iz naslova pravice družbenika do obveščenosti odločiti v petih dneh.
9. Upoštevaje dolžino trajanja tega (izvensodnega) postopka glede na to, da je bila prva zahteva vložena že 28. 1. 2018, kar je nesporno, saj temu dejstvu ne oporekata nasprotna udeleženca in potem, ko je predlagateljica pisno zahtevala informacije še najmanj dvakrat, je bila predlagateljica primorana sprožiti sodni postopek. Nasprotna udeleženca vse do zaključka postopka na prvi stopnji informacij predlagateljici nista posredovala, zato je predlagateljica dokazala, da ji informacije v skladu z določbo 512. člena ZGD-1 niso bile dane.
10. Pritožbene navedbe, ki ne zdržijo resne presoje, so, da informacij predlagateljici niso mogli posredovati, ker niso bile pripravljene in podobno glede na to, da jih predlagateljica zahteva že vse od 28. 1. 2018. 11. Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom in 365. člen ZPP).
12. Pritožnici s pritožbo nista uspeli, zato je družba, prva nasprotna udeleženka, dolžna predlagateljici povrniti njene pritožbene stroške (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
13. Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo in priglasila stroške v višini 375 odvetniških točk in 2% materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife) ter 22 % DDV. Kar skupaj znaša 214,18 EUR. Priznane stroške je prva pritožnica dolžna predlagateljici poravnati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od plačila (313. člen ZPP v zvezi z 299. členom OZ).