Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnik je očitno spregledal, da sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka zoper obe toženi stranki, ki sta v vlogi navadnih sospornikov, ampak pravilno le zoper prvotoženo stranko, zoper katero se je začel stečajni postopek. Ker tako s pritožbo izpodbija nekaj, o čemer sploh ni bilo odločeno (češ da sodišče prve stopnje ne bi smelo prekiniti postopka zoper obe stranki), ni izkazan pravni interes za pritožbo in jo je treba zavreči.
Pritožba zoper sklep se zavrže.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je v sporu postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad prvotoženo stranko prekinjen z dnem 28. 1. 2011. Tožnik se je pritožil zoper sklep iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev postopka iz 1. toč. 1. odst. 338. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je sodišče kršilo določbo 1. odst. 339. čl. v zvezi z 205. in 206. čl. ZPP, ko je postopek prekinilo tudi zoper drugo toženo stranko, saj zato ni imelo nobene pravne podlage. Gre za delovni spor zaradi plačila odškodnine iz naslova nesreče pri delu, ki jo uveljavlja zoper prvo toženo stranko kot delodajalca in drugo toženo stranko kot zavarovalnico in pri kateri je imela prvo tožena stranka sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti za škodo, ki jo utrpijo njeni delavci pri delu. Stranki nista enotna sospornika v smislu določbe 196. čl. ZPP, temveč velja zanju določba 195. čl. ZPP, po kateri je vsak sospornik v pravdni samostojna stranka, pri čemer njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Ker gre med prvo in drugo toženo stranko za razmerje navadnega sosporništva, nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad prvo toženo stranko ne pomeni razloga za prekinitev postopka tudi zoper drugo toženo stranko. V tej zvezi se sklicuje na sprejeto sodno prakso v zadevah Pdp 513/2004 in Pdp 1295/2008. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se postopek prekine z dnem 28. 1. 2011 le zoper prvo toženo stranko .
Pritožba tožnika ni dovoljena.
Pritožbeno sodišče se po preizkusu pritožbenih navedb strinja z razlogi, da imata v tem sporu prvo in drugo tožena stranka položaj navadnega sospornika, in da nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka zoper eno stranko ne pomeni razloga za prekinitev postopka tudi zoper drugo stranko. Vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pri odločitvi o prekinitvi postopka to upoštevalo, saj je prekinilo postopek le zoper prvo toženo stranko, zoper katero je bil začet stečajni postopek z dnem 28. 1. 2011, kot je to razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, St 16/2011. Če bi sodišče prve stopnje o tem vprašanju odločilo drugače in bi prekinilo postopek tudi zoper drugotoženo stranko, potem bi bili za pritožnika izkazani vsebinski razlogi za izpodbijanje sklepa.
Pritožba izrecno uveljavlja, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se postopek prekine z dnem 28. 1. 2011 le zoper prvo toženo stranko. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je pritožnik očitno spregledal, da sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka zoper obe toženi stranki, temveč pravilno zgolj zoper prvo toženo stranko. To izhaja tako iz izreka kot iz obrazložitve sklepa. Pritožba tako izpodbija nekaj, o čemer sodišče prve stopnje ni odločilo, zaradi česar na strani njenega vložitelja ni izkazanega pritožbenega interesa za izpodbijanje sklepa. Pritožbeni interes je namreč predpostavka za dovoljenost pritožbe, saj mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku (tako tudi J. Zobec, komentar ZPP 3. knjiga, stran 343).
Ker tako tožnik za vložitev pritožbe ni izkazal pritožbenega interesa zoper izpodbijani sklep, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (352. čl. v zvezi s 4. odst. 343. čl. ZPP).
Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih tožnik v pritožbi ni priglasil.