Jedro

Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta nekdanja partnerja in starša mladoletnega otroka A. A., roj. ... 2018 (7 let).

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za vpis A. A. v prvi razred Osnovne šole v B., in sicer s šolskim letom 2025/2026, pri čemer začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v tej nepravdni zadevi (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da se stiki A. A. z nasprotnim udeležencem izvajajo pod nadzorom strokovnih delavcev Centra za socialno delo C. (CSD), vsak torek od 13.00 do 14.00 ure v prostorih CSD, pri čemer se tako določeni stiki izvajajo tri mesece, prvi stik pa se izvede 16. 12. 2025 (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (III. točka izreka) in da bo o stroških začasne odredbe odločeno s končno odločbo (IV. točka izreka).

3.Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Kot bistveno navaja, da do situacije, ko A. A. ne obiskuje pouka, temveč se šola na daljavo, ni prišlo izključno zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, temveč je to posledica nesoglasij med udeležencema. Nasprotni udeleženec je upravičeno izražal nestrinjanje z odločitvijo predlagateljice, da otroka umakne v varno hišo, zato je prihajal ponj v šolo v B., se želel z njim srečati in ga odpeljati v šolo na D., kamor je otrok vpisan. Predlagateljica je iz neupravičenega strahu, ki ga je sama ustvarila, otroka izvzela iz rednega šolanja in ga prikrajšala za redno šolanje. Z izpodbijanim sklepom je nasprotni udeleženec postavljen v slabši položaj, saj mu ni bila dana možnost ustreznega sodelovanja pri sprejemanju odločitev glede otrokovega šolanja in varstva. Nasprotni udeleženec se zaveda pomena izobraževanja in nikoli ni želel posegati v otrokovo pravico do šolanja; njegova želja je le, da šolanje nadaljuje v kraju, ki ga otrok obiskuje od rojstva, saj meni, da je to v njegovo največjo korist. Ne drži navedba, da v okolju Osnovne šole D. otroku ni mogoče zagotoviti ustrezne strokovne pomoči; na drugi strani ni nobenega zagotovila, da bo v šoli v B. takšno pomoč prejel. Zaradi zatrjevane nepopolnosti šolskega programa zato ni dopustno omejevati otrokovega dostopa do šolanja v okolju, ki ga pozna od rojstva in v katerem se počuti varno. Vožnja med B. in D. predstavlja minimalno obremenitev, če se s tem zagotavlja največja korist otroka. Ta je nedvomno v tem, da obiskuje šolo v okolju, kjer je doma, kjer je odraščal in kjer se počuti varnega in sprejetega. Kontinuiteta šolanja v znanem okolju je za otroka s posebnimi potrebami ključnega pomena, saj mu zagotavlja stabilnost, lažje vključevanje v skupnost in občutek pripadnosti.

4.Nepravilna je tudi odločitev o stikih. A. A. in nasprotni udeleženec sta od otrokovega rojstva živela skupaj. Med njima je vzpostavljen dober in trden odnos, ki je bil prekinjen le za kratek čas, zato ga ni treba vzpostavljati od začetka. A. A. je dovolj star, da se očeta dobro spominja in z njim ohranja pozitiven odnos. Stiki v trajanju ene ure tedensko so nezadostni za ohranjanje kakovostnega odnosa med očetom in sinom in ne sledijo načelu največje koristi otroka. V skladu z določbami Družinskega zakonika (DZ) bi bilo treba pridobiti mnenje otroka. Pogovor z njim bi pokazal, da njegov odnos z očetom ni bistveno prekinjen in da nadzor nad stiki ni potreben.

5.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predpostavka za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otroka njegova ogroženost (161. člen DZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi njegovi ugotovitvi, da je A. A. ogrožen in da ga je treba zavarovati z izdajo začasne odredbe.

Glede nadomestitve soglasja za vpis v osnovno šolo

7.Starševsko skrb, ki obsega tudi skrb za otrokovo izobraževanje (136. člen DZ), izvajata oba starša sporazumno. Če se ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče (151. člen DZ). Izbira osnovne šole je pomembna in vpliva na otrokov nadaljnji razvoj, zato je za veljaven vpis otroka v osnovno šolo potrebno soglasje obeh staršev. Dejanski vpis otroka v šolo takšnega soglasja ne more nadomestiti.

8.Udeleženca se nista strinjala in se ne strinjata o tem, v katero osnovno šolo naj se njun sin A. A. vpiše in jo obiskuje. Niti njegov vpis v Osnovno šolo B., ki je bil opravljen brez soglasja nasprotnega udeleženca, niti njegov vpis v Osnovno šolo D., s katerim ne soglaša predlagateljica, zato nista bila veljavna.

9.Izključenost iz šolskega okolja in družbe sovrstnikov ogroža otrokov zdrav razvoj. To toliko bolj velja za A. A., ki zaradi posebnih potreb potrebuje prilagoditve pouka in dodatno strokovno pomoč. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je o njegovem šolanju odločilo z začasno odredbo. Pri tem je nepomembno, zakaj je prišlo do nestrinjanja udeležencev glede kraja sinovega šolanja, prav tako so nepomembne okoliščine, ki so privedle do tega, da se je pred izdajo začasne odredbe A. A. šolal na domu. Ker se udeleženca ne strinjata o šolanju, bi bilo o njem treba odločiti ne glede na to, katero šolo bi A. A. dejansko obiskoval, in ne glede na to, ali bi obiskoval pouk ali se šolal na domu.

10.Predlagateljica predlaga, da sin obiskuje šolo v B. v bližini njenega in otrokovega sedanjega prebivališča, nasprotni udeleženec pa želi, da se šola na D., kjer je A. A. obiskoval vrtec in v neposredni bližini katere je družina skupaj bivala.

11.Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v korist A. A., da se vpiše in obiskuje osnovno šolo v kraju svojega dejanskega bivališča.

12.A. A. je odraščal in obiskoval vrtec na D., vendar so se po razhodu staršev njegove življenjske okoliščine bistveno spremenile. Kontinuiteta njegovega bivanja in obiskovanja vzgojno-izobraževalnih ustanov je bila prekinjena. A. A. zadnjih sedem mesecev živi s predlagateljico in starejšo polsestro v B., z nasprotnim udeležencem ni imel stikov. Stiki ne potekajo niti sedaj, saj nasprotni udeleženec zavrača način njihovega izvajanja, kot ga je določilo sodišče. Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo. Tega nasproti udeleženec niti v pritožbi ne uspe izkazati, saj se le splošno sklicuje na kontinuiteto šolanja, občutek varnosti, vključenost v skupnost in ohranjanje občutka pripadnosti. Na ta način ne izkaže, da bi bile sinove prilagoditvene zmožnosti tako okrnjene, da se ne bi mogel prilagoditi novemu okolju, prav tako ne, da bi imel A. A. na D. že vzpostavljene tesnejše socialne vezi s sovrstniki, katerih ohranjanje bi bilo z vidika njegove koristi treba zagotoviti tudi z vpisom v tamkajšnjo osnovno šolo.

13.Sodišče prve stopnje je pravilno preverilo, ali je ob šolanju v Osnovni šoli v B. in predlagateljičini skrbi za šolanje A. A. mogoče zagotoviti potrebne nadzor, podporo, prilagoditve in strokovno pomoč. S tem, ko je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, ni zavzelo stališča, da tega ne bi bilo mogoče storiti tudi v primeru šolanja na D. Odločitev o šolanju v B. je utemeljilo z drugimi okoliščinami in ne z nepopolnostjo šolskega programa v D. Pritožbeno izpostavljanje, da bi bil A. A. potrebne podpore deležen tudi tam, je zato nepomembno.

Glede stikov

14.Pritožnik v pritožbi ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da začasno uredi stike med njim in A. A. in da ti tri mesece potekajo v obliki stikov pod nadzorom CSD.

15.Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da odsotnost stikov z očetom A. A. ogroža. Kot utemeljeno navaja nasprotni udeleženec, sta s sinom ves čas njegovega življenja živela skupaj, nasprotni udeleženec je bil dnevno vključen v sinovo življenje in skrb zanj, med njima je bil vzpostavljen dober in trden odnos. Iz podatkov spisa tudi ni razvidno, da bi bil nasprotni udeleženec nasilen neposredno do sina ali zanj huje ogrožajoč. Na drugi strani je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom. Takšni stiki zagotavljajo (čustveno) varno okolje za otroka in strokovno pomoč pri ponovni vzpostavitvi stikov, omogočajo pa tudi spremljanje otrokovega doživljanja in odzivov, kar vse bi (lahko) tlakovalo in gladilo pot prihodnjim drugačnim in širšim stikom. Pritožbene navedbe, ki takšne ugotovitve grajajo, bolj kot iz otrokovih potreb izhajajo iz prepričanj nasprotnega udeleženca. To, kar nasprotni udeleženec želi doseči z vložitvijo pritožbe in predlaganim razgovorom z otrokom, bi veliko hitreje in lažje dosegel s sledenjem sodni odločbi in tvornim sodelovanjem s CSD. Za to je še vedno čas.

16.Ne glede na navedeno sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku ne bo smelo prezreti mnenja CSD z dne 7. 10. 2025, v katerem je bilo predlagano, da se po uvajalnih stikih pod nadzorom stiki uredijo tako, da A. A. na podlagi dogovora med starši pri očetu preživi vsak drugi vikend in en popoldan med tednom ter ob tem še del praznikov in počitnic. Če bo nasprotni udeleženec v nasprotju s koristmi otroka vztrajal pri zavračanju stikov pod nadzorom, bo moralo sodišče preveriti druge načine njihovega uvajanja. Nesodelovalen in odklonilen odnos nasprotnega udeleženca do stikov pod nadzorom sicer kaže na njegovo zmanjšano zmožnost prepoznavanja otrokovih potreb, vendar sam po sebi ni zadosten, da bi bil A. A. prikrajšan za stike z očetom, če so mu ti v korist. Sodišče prve stopnje bo moralo zato ob pomoči CSD raziskati možnosti drugih oblik stikov, ki bi omogočale ohranjanje odnosa med nasprotnim udeležencem in A. A. ter hkrati zagotavljale varnost otroka in predlagateljice (npr. posredni stiki, stiki v navzočnosti tretje osebe (npr. babice), stiki na javnem mestu).

Odločitev in stroški pritožbenega postopka

17.Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 42. členom ZNP-1) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1462/2025 z dne 18. 8. 2025.

2V nasprotju s pritožbenimi navedbami sodišče lahko izda začasno odredbo brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja (drugi odstavek 158. člena DZ).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 136, 136/1, 136/2, 137, 137/4, 151, 151/1, 151/4, 158, 158/1, 158/2, 161, 163, 163/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.