Jedro

Sicer drži, da postane pravnomočen le izrek odločbe, ne pa tudi njena obrazložitev, vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da za izvršitev sodne odločbe ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve.

Ker je izrek izvršilnega naslova v delu, ki se glasi: "... v delnicah Republike Slovenije...", jezikovno mogoče razumeti na dva načina: "... v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija...", ali pa: "... v delnicah, ki jih izda Republika Slovenija...", ga je treba razložiti v povezavi z obrazložitvijo sodbe in sklepa (vključno z obrazložitvijo sodbe in sklepa višjega sodišča), tako da je bila prisojena odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija.

Izrek

I. Pritožbi upnika M. Š. se ugodi in se sklep v izpodbijanih 2. in 3. točki izreka v delu, ki se nanaša nanj, razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka zavrglo predlog za izvršbo upnikov: L. M., V. M. in M. M. V 2. točki izreka je zavrnilo predlog za izvršbo upnikov: M. Š., M. S. M. in R. Š. V 3. točki izreka pa je sklenilo, da upniki sami krijejo svoje stroške predloga za izvršbo.

2. Proti sklepu se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin pravočasno pritožuje upnik M. Š. in pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo spremeni tako, da se mu izpolni plačilo, ki mu pripada po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 245/97 z dne 14. 7. 2006, ki je postala izvršljiva 4. 4. 2007. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Glede na pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče štelo, da upnik M. Š. sklep izpodbija v 2. in 3. točki izreka v delu, ki se nanaša nanj, zato je sklep v tem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Upniki so predlog za izvršbo vložili na podlagi izvršilnega naslova, in sicer sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 245/97 z dne 14. 7. 2006 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 6323/2006 z dne 24. 1. 2007, na podlagi katerega je tožena stranka (v izvršilni zadevi dolžnica) dolžna tožečim strankam (v izvršilni zadevi upniki) plačati znesek 3,960.704,50 SIT (sedaj 16.527,72 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 1996 dalje, in sicer v delnicah Republike Slovenije, v 15 dneh pod izvršbo.

6. Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa predlog za izvršbo upnikov M. Š., M. S. M. in R. Š. zavrnilo. V utemeljitvi svoje odločitve se je sklicevalo na stališče Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga je to zavzelo v sklepu III Ip 3035/20161, in sicer da Republika Slovenija ni delniška družba, delnic nima in jih ne more izdati, zato je obveznost plačati upniku prisojeni denarni znesek v delnicah Republike Slovenije, ki ne obstajajo, za dolžnika po izvršilnem naslovu nemogoča. Dalje je zapisalo, da izvršilni naslov dolžniku nalaga izplačilo denarnega zneska v delnicah Republike Slovenije in ne v obveznicah, ki jih izdaja dolžnik, ter da izvršilni naslov ne določa, da mora dolžnik upnikom izročiti delnice delniških družb, s katerimi razpolaga, v vrednosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Zaključilo je, da so imeli upniki v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov, možnost ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek in skladno s predpisi, ki urejajo plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje, predlagati ustrezno obliko odškodnine oziroma doseči izdajo popravnega sklepa, če je prišlo do pomote pri zapisu izreka sodbe.

7. V pritožbi upnik M. Š. uveljavlja, da je vložil predlog za izdajo popravnega sklepa, ki pa je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 736/2007-III z dne 6. 3. 2017 zavrnjen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz k pritožbi priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 736/2007 z dne 6. 3. 2017 izhaja, da je bil predlog za izdajo popravnega sklepa v zvezi s sodbo z dne 14. 7. 2006 zavrnjen iz razloga, ker iz obrazložitve sodbe z dne 14. 7. 2006 na strani 15 izhaja, da gre tožečim strankam (v izvršilni zadevi upniki) prisojena odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, če tožena stranka (v izvršilni zadevi dolžnica) tožeči delnic ne bo mogla ponuditi, pa ji gre po določilu drugega odstavka 42. člena ZDen odškodnina v obveznicah. Sklicevalo se je tudi na sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 6323/2006 z dne 24. 1. 2007, ki je na strani 2 navedlo, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, saj je tožeča stranka zahtevala plačilo odškodnine v denarju, ker pa ni izkazala, da izpolnjuje pogoje po 50. členu ZDen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki takšnemu zahtevku ni ugodilo, ampak je določilo izplačilo odškodnine v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija, ker tožeča stranka ni zahtevala, da se odškodnina izplača v obveznicah.

8. Iz navedenega tako izhaja, da je sodišče odločitev o predlogu za izdajo popravnega sklepa oprlo na vsebino obrazložitev sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 245/97 z dne 14. 7. 2006 ter sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 6323/2006 z dne 24. 1. 2007. Sicer drži, da postane pravnomočen le izrek odločbe, ne pa tudi njena obrazložitev, vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da za izvršitev sodne odločbe ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Ustavno sodišče RS je namreč v odločbi Up-1004/11 z dne 8. 11. 2012 zavzelo stališče, da se v praksi razlagi izrekov sodb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve - ni mogoče izogniti. Oprlo se je na pravno teorijo, po kateri je poglavitna posebnost razlage oblastnih posamičnih pravnih aktov prav to, da je kontekst pravnega razumevanja povezan s konkretnim primerom, ki je predmet pravnega odločanja in ki je razlago hkrati tudi izzval. Ker je izrek pravne odločbe lahko zelo zgoščen in tudi tipiziran, samo iz njega ni vedno mogoče razbrati, v čem je njegov pomen, tako da ga je treba vselej povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo. Pravna odločitev, ki je vsebovana v izreku odločbe, je v polnem obsegu dokončno pomensko določljiva šele v povezavi z odločbo kot celoto.

9. Ker je izrek izvršilnega naslova v delu, ki se glasi: "... _v delnicah Republike Slovenije_...", jezikovno mogoče razumeti na dva načina: "... v delnicah, ki jih _ima_ Republika Slovenija...", ali pa: "... v delnicah, ki jih _izda_ Republika Slovenija...", ga je treba razložiti v povezavi z obrazložitvijo sodbe in sklepa (vključno z obrazložitvijo sodbe in sklepa višjega sodišča), tako da je bila prisojena odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika M. Š. ugodilo, sklep v 2. in 3. točki izreka v delu, ki se nanaša nanj, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje, upoštevajoč vse zgoraj navedeno, ponovno odloči o predlogu za izvršbo upnika M. Š.

10. Ker je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V omenjeni zadevi je bila predmet odločanja zahteva upnice N. Š., naj se dolžniku nedenarne obveznosti Republiki Sloveniji na podlagi istega izvršilnega naslova kot v tej zadevi naloži plačilo sodnih penalov.